Z novim plačnim sistemom nihče ne bo na slabšem, kot je danes, najbolj pa se bodo plače zvišale tistim, ki so plačani najmanj, je zagotovila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Hkrati želi vlada spremeniti način napredovanja in variabilnega nagrajevanja, pogovarjala pa bi se tudi o dopustih, tako imenovani senioriteti ter zavarovanjih.
Po reformi plačnega sistema v javnem sektorju se bodo osnovne plače najbolj povišale za tretjino delavcev, ki so najslabše plačani, je danes napovedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. “Tem zaposlenim se bo to na koncu dneva tudi najbolj poznalo,” je napovedala, “ostala delovna mesta se bodo prevedla na prvi naslednji plačni razred. S tem se zagotavlja načelo, da nihče ne bo na slabšem, kot je danes.” Plača se po spremembi nikomur ne bo znižala, je še zagotovila.
Hkrati bo vlada skupaj s sindikati pogledala plačna nesorazmerja, je povedala ministrica v današnji predstavitvi vladnih izhodišč za reformo plačnega sistema. Odpreti pa želi še številne druge določbe, ki so neposredno ali posredno povezane s plačami. Ministrica je omenila napredovanja, variabilna nagrajevanja, dopuste, dodatke in zavarovanja.
Preberite tudi: Plače v javnem sektorju: premier na 1.854. mestu, njegova varnostnika pred njim
Do odprave anomalij zamrznitev napredovanj?
Z novo plačno lestvico, ki bo prva od šestih bistvenih rešitev novega plačnega sistema, bo vlada naslovila anomalijo, da je več delovnih mest z osnovno plačo pod minimalno, je napovedala ministrica. “Nova plačna lestvica se bo začela s prvim razredom, ki bo predstavljal minimalno plačo,” je pojasnila.
Obenem bo v novi lestvici razmerje med minimalno in najvišjo plačo 1 proti 7. “Ocenjujemo, da za to razmerje obstaja družbeni konsenz,” pravi Sanja Ajanović Hovnik.
Po reformi se bodo vrednosti plačnih razredov usklajevali vsako leto, še želi vlada.
Preberite tudi: Kakšne bodo plače v javnem sektorju: dvignile se bodo tako najnižje kot najvišje
Pogajanja o novi plačni lestvici so vlada in sindikati po besedah ministrice začeli že danes, nova lestvica pa naj bi bila uveljavljena z začetkom leta 2024, je napovedala. Zakonodajo naj bi pripravili že v prvi polovici letošnjega leta. “Sama časovnica je kar napeta, kar intenzivna,” je priznala ministrica, “uveljavitev vsega tega pa je odvisna tudi od pripravljenosti sindikatov za opredelitev določenih meril, glede katerih leta ni bilo soglasja.”
Kako bi vlada prepričala mlade?
Ker želi vlada spodbuditi zaposlovanje mladih v javnem sektorju, bi rada zvišala plače v nižjih plačnih razredih, tisti, ki so na začetku kariere, pa želi povečati tako plače kot omogočiti hitrejše napredovanje. Obenem bi znižali pomen tako imenovane senioritete, torej načela, da daljša kariera (avtomatično) pomeni višjo plačo.
Zaposlovanje mladih naj bi spodbujali tudi s spremembami variabilnega nagrajevanja in možnostjo začasnega višjega plačila za delo na projektih ter za vodenje zahtevnejših delovnih skupin. Uvedli bi tudi nova dodatka. Enega za izjemne dosežke, ki bi ga lahko dobili vrhunski strokovnjaki ne glede na delovno dobo v javnem sektorju. Drugega pa za deficitarnost, torej za zaposlene na delovnih mestih, kjer kadra najbolj primanjkuje.
“Če bo naš javni sektor želel postati odličen sektor, bo moral znati prepoznati odličnosti in deficitarnost,” je povedala ministrica.
Koliko bo stalo?
O finančnih učinkih reforme ministrica ni želela govoriti, čeprav je priznala, da ima vlada pripravljene preliminarne izračune. Poudarila pa je, da bi se v sedanjem sistemu masa plač povečeval, tudi če vlada ne bi ugodila nobeni sindikalni zahtevi. Plačna reforma je zato na neki način brzdanje rasti stroška, ki ga plače pomenijo za proračun, je menila. “Reformo smo zastavili tako, da je javnofinančni učinek po petih, šestih letih pozitiven,” je dejala.
Preberite tudi: Mesec: Reforma plačnega sistema v javnem sektorju bo stala 800 milijonov evrov
O čem vsem bi se vlada pogajala?
Vlada ima pri reformi plač v javnem sektorju tri cilje, je danes povedala ministrica. Ti cilji so:
- zagotoviti ustrezno in stimulativno plačilo za delo,
- povečanje učinkovitosti posameznega dela javnega sektorja,
- zagotoviti kakovostno in dostopno javno storitev.
“Zavedamo se, da samo prenova plačnega sistema ne bo dovolj za dosego teh ciljev,” je povedala Sanja Ajanović Hovnik. Zato bo vlada istočasno pripravljala tudi druge “strukturne prenove”, je napovedala. “Odprlo se bo vse pravice, ki jih javni uslužbenci imamo, ustrezno se bo prenovilo kriterije in merila za te pravice. Tu mislim predvsem letne dopuste, različne dodatke, kot je dodatek za stalnost, in različne poklicna zavarovanja. Ne prejudiciramo vnaprej, da bomo te zadeve ukinili, bomo pa revidirali in pogledali, ali dejansko obstajajo potrebe za te pravice,” je poudarila.
Nov plačni sistem bo imel šest bistvenih rešitev:
- Nova plačna lestvica
- Vzpostavitev plačnih stebrov
- Sistem napredovanja
- Sistem nagrajevanja
- Dodatki
- Druge spremembe
Dokler ne bo dogovorjeno vse, ne bo dogovorjeno nič, je danes poudarila ministrica.
Za čas, dokler ne bo v celoti uveljavljen nov sistem, vlada predlaga zamrznitev napredovanj in redne delovne uspešnosti. “Ugotavljamo, da imamo prav tu anomalije, avtomatizme, kjer posamezniki napredujejo na podlagi odločnih ocen, odlične ocene pa se delijo vse povprek,” je pojasnila ministrica, “več kot 90 odstotkov javnih uslužbencev je odličnih. Če postavljamo sistem na nove temelje, je smiselno, da teh anomalij ne plačujemo v prihodnje. Hkrati pa te anomalije predstavljajo znatna javnofinančna sredstva, ki jih lahko vložimo v hitrejšo uveljavitev reforme.”
Šest stebrov
Vlada predlaga tri plačne skupine v javnem sektorju: enega za funkcionarje in direktorje, drugega za javne uslužbence in tretjega za uslužbence v javnih zavodih. Skupine naj bi imele podskupine oziroma stebre, teh naj bi bilo skupno šest. Predstavljeni so v spodnjem videu.
Za stebre se vlada zavzema, ker si želi ločenega urejanja posebnosti posameznih dejavnosti. “Načelo enako plačilo za enako delo ostaja, se pa znotraj stebra zagotovi primerljivost, kjer je primerjava možna,” je pojasnila ministrica. Nov sistem bo torej od sedanjega drugačen v tem, da bo manj enoten, manj bo povezanosti med plačami v različnih dejavnostih.
“Masa plač bezlja”
Nov zakon o plačah v javnem sektorju je po besedah ministrice potreben, ker se vsi strinjajo, da enotnega plačnega sistema ni več. Cilji, zaradi katerih je bil enotni plačni sistem leta 2008 vzpostavljen, v resnici nikoli niso bili doseženi. Delno je bila zagotovljena večja transparentnost sistema, a nikoli ni bilo odpravljeno nezadovoljstvo, ki ga je sprožala uravnilovka, in javni sektor ni postal privlačen za mlade iskalce zaposlitve, je pojasnila.
Nezadovoljstva zaradi uravnilovke je posebej veliko v spodnjem delu lestvice. “Pokazalo se je, da je javni sektor izrazito neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve,” je povedala. Prav tako zaradi različnih dejavnikov nikoli ni bilo uresničeno načelo “enako plačilo za enakovredno delo”, je dodala.
Kljub temu pa “masa plač bezlja”, zato bo cilj reforme javno finančna vzdržnost, je napovedala. Problem je, da število zaposlenih raste, zaradi “avtomatizmov pri napredovanjih” vsi napredujejo in sklepajo se “različni parcialni dogovori s poklicnimi skupinami in dejavnostmi”, je naštela ministrica. Parcialni dogovori so eden od dveh “obvodov” sistema, je poudarila. Drugi je vnašanje plačnih dogovorov v področno zakonodajo, ki ni namenjena plačam.
“Niso problem najnižje in najvišje plače, ampak tiste vmes”
Danes je ministrica ponovila, da se je razmerje med najvišjo osnovno plačo v javnem sektorju in minimalno plačo od leta 2008 zmanjšalo iz 10 proti 1 na 4,7 proti 1. “Ni problem v minimalni ali maksimalni plači kot taki,” je pojasnila, “maksimalnih plač je nekaj v tej državi. Problem je v vseh delovnih mestih, ki se nahajajo vmes. To pomeni, da so vsa delovna mesta, ne glede na pristojnosti in odgovornosti, približno enako vrednotena.” Razmerje 1 proti 7 bo višje od sedanjega, a bo nižje, kot je bilo leta 2008, in tudi najnižje v Evropi, je poudarila ministrica.
Z reformo želi vlada tudi znižati povprečno starost zaposlenih v javnem sektorju. Trenutno stanje je tako, da v bitki za mlade strokovnjake javni sektor ne more enakovredno tekmovati z zasebnim, je menila ministrica. Upoštevati pa je treba tudi, da se bo potreba po določenih poklicnih profilih v prihodnosti še povečevala.
“Težko rečemo, da je javni sektor kot tak učinkovit,” je še dodala, “čeprav se javni sektor težko primerja z zasebnim, je določene stvari vendarle mogoče izmeriti.”
Ministrica je vladna izhodišča danes najprej predstavila vsem 45 reprezentativnim sindikatom javnega sektorja. O nekaterih podrobnostih izhodišče pa so prejšnji teden po koalicijskem vrhu že spregovorili vodje koalicijskih strank.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje