Nekoč je bilo kopanje v slovenskem morju, ne da bi opazili vsaj enega velikega leščurja, skoraj nemogoče. Nato pa je pred nekaj leti največja školjka v Sredozemlju začela nenadoma izginjati – množični pogin zaradi smrtonosnega parazita je zajel tudi slovenska morska tla. Danes je leščurjev tako malo, da znanstveniki o številkah ne govorijo. Bi si lahko vrsta opomogla?
Še pred desetletjem je bilo v slovenskem morju na stotine leščurjev. Vse je kazalo na to, da si je sredozemski endemit po uvrstitvi na seznam zaščitenih vrst v 80. letih prejšnjega stoletja opomogel – na portoroški plaži je bilo denimo teh velikih školjk toliko, da so jih potapljači pred začetkom kopalne sezone previdno selili v globljo vodo, celo Italijo, kjer niso oteževali kopanja v morju.
Le dve leti kasneje pa je število leščurjev v Jadranskem morju sunkovito upadlo. Množične pogine so strokovnjaki pripisali novi vrsti parazita (Happlosporidium pinnae), ki se je leta 2016 pojavil v Španiji, morski tokovi pa so ga zanesli tudi do slovenske obale in Jadrana. Na območju, ki je bilo prej dom največji populaciji leščurjev v Sredozemskem morju, do leta 2020 ni bilo skoraj nobene školjke več, smrtnost je bila skoraj 100-odstotna.
Zato je morske biologe Morske biološke postaje (MIB) Piran prijetno presenetilo, ko so leta 2022 opazili nove mlade školjke.
Pred parazitom leščurje ogrožali ljudje
Veliki leščur je sredozemski endemit in verjetno ena najbolj znanih školjk. Kot največja sredozemska školjka v višino lahko zraste tudi en meter, mogoče pa jo je najti tudi v plitvinah, saj raste na globini od pol metra do 30 metrov. Zato je v preteklosti predstavljala pogosto potapljaško trofejo otrok in amaterjev. Množično odnašanje leščurjev iz naravnega okolja jih je pripeljalo na rob izmrtja, zaradi česar so bili zaščiteni z zakonom. Nato so se okoli leta 2008 populacije leščurjev začele vidno krepiti; tako je bilo vse do leta 2016, ko se je pojavil parazit. Svetovna zveza za varstvo narave je zatem vrsto uvrstila med “kritično ogroženo”.
Poginuli in zvrnjeni primerek velikega leščurja (dr. Borut Mavrič, osebni arhiv)
Kaj se z leščurji dogaja danes?
Po skorajšnjem izginotju leščurjev je Evropska unija zagnala projekt Life Pinna, ki od leta 2021 spremlja, kaj se dogaja z leščurji v severnem Jadranu. Vodja projekta pri Morski biološki postaji Piran dr. Valentina Pitacco ja za N1 pojasnila, da kljub nedavnim odkritjem mladih leščurjev trenutno ne poznajo nobene zdrave populacije odraslih leščurjev na slovenskih tleh.
“V celotnem Tržaškem zalivu in tudi ob slovenski obali še najdemo nekaj živih mladičev, jeseni smo z zbiralniki potrdili tudi prisotnost ličink leščurjev,” je povedala morska biologinja Pitacco in dodala, da jim skupaj s kolegi iz Italije in Hrvaške še ni popolnoma jasno, od kod so prišle ličinke. O številkah ličink in mladih leščurjev ni govorila.
Opozorila je, da morebitno obnovitev vrste še vedno ogroža prisotnost smrtonosnega parazita. A tudi če parazita v slovenskem morju ne bi bilo več, bi bilo morebitno okrevanje populacije leščurjev zelo dolgotrajno, saj se rast školjke po prvih dveh letih življenja zelo upočasni. Parazit bi v morju ostal tudi v primeru popolnega izumrtja leščurjev. “Naše znanje o celotnem življenjskem ciklu patogenov je še vedno omejeno, vendar imajo običajno več kot enega gostitelja, zato bi lahko preživeli tudi, če bi veliki leščurji popolnoma izginili,” je razložila.
“Vrsta bi lahko preživela”
Morski biologi kljub prisotnosti parazita v prihodnost zrejo z optimizmom. V okviru že omenjenega evropskega projekta Life Pinna ugotavljajo, da je severni Jadran ugoden prostor za morebitno obnovitev vrste.
Leščurji leta 2013 (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)
“Eksponentno povečanje številčnosti leščurja, ki je sledilo zaščiti vrste, bi bila lahko posledica naravnih nihanj. To nam daje upanje, da bo vrsta lahko preživela in si opomogla, če bodo pogoji zanjo ugodni,” je pojasnila biologinja, a obenem previdno dodala, da je za napovedovanje prihodnosti vrste trenutno še prezgodaj.
Upajo, da bodo pri ponovni oživitvi populacije leščurjev pomagali tudi ukrepi projekta Life Pinna, med katerimi so med drugim vzgajanje leščurjev v laboratoriju ter nadaljnje presajanje školjk v morje, ko bi te dosegle ustrezno velikost in niso več tako ranljive na pritiske plenilcev.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje