Veliki leščur – impozantna školjka, znana po biserih, morski svili, marsikomu pa kot "potapljaška" trofeja (otrok), izginja. Zaradi množičnih poginov velikih leščurjev, ki jih je zakrivil parazit, tudi v slovenskem morju. Če so jih pred nekaj leti s portoroške plaže še premeščali v globlje predele in tudi v Italijo, saj jih je bilo toliko, da so oteževali kopanje na plažah, jih je v slovenskem morju tako malo, da si znanstveniki ne upajo izreči natančne številke.
Leta 2016 se je v Španiji pojavila nova vrsta parazita, ki je povzročil množične pogine velikih leščurjev – ogroženih in zaščitenih sredozemskih endemitov. Leta 2020 je parazit z morskimi tokovi prispel tudi do slovenskega morja in povzročil množične pogine sicer velike populacije leščurjev pri nas.
Kako lahko pomagate znanstvenikom?
SLOVENIJA: Če opazite leščurja v slovenskem morju, obvestite Nacionalni inštitut za biologijo na [email protected] ali [email protected].
HRVAŠKA: Če opazite leščurja v hrvaškem morju, lahko to sporočite po elektronski pošti na [email protected] ali z izpolnitvijo tega obrazca na spletni strani ministrstva.
Happlosporidium pinnae je nova vrsta parazita, ki so jo znanstveniki prvič zaznali in opisali prav leta 2016. “O njem še ne vemo veliko,” je dejal biolog Morske biološke postaje Piran (MBP) dr. Borut Mavrič, ki je eden od raziskovalcev, združenih v evropskem projektu, s katerim želijo znanstveniki izvedeti čim več o tem endoparazitu in preostali populaciji velikega leščurja.
#related-news_1
“Gre za trosovca, ki v neugodnih pogojih preživi tako, da tvori trose, življenje pa nadaljuje ob ponovno ugodnih razmerah. Trosi so z morskimi tokovi prišli tudi k nam, kar smo dokazali znotraj raziskave, ki jo opravljamo,” je še pojasnil Mavrič. Dejal je, da znanstveniki tudi vzdolž Jadrana poskušajo ugotoviti stanje populacije, medtem ko raziskujejo samega povzročitelja. “Ne vemo, ali gre za doslej še neodkrito vrsto, ki je mutirala in postala invazivna, ali gre za tujerodno vrsto, ki je prišla v Sredozemlje,” je dodal.
Kaj storiti, če opazite velikega leščurja
Poročanje o morebitnih živih leščurjih je zelo pomembno za nadaljnje raziskave in posledično ohranitev vrste. “T. i. znanost državljanov (v izvirniku citizen sicence, op. a.) lahko pomaga premagovati logistične omejitve znanstvenega opazovanja,” so zapisali biologi v prej omenjeni raziskavi. Ob iskanju preživelih leščurjev v Sredozemskem morju so državljani poročali o najdenih preživelih leščurjih v 40 odstotkih vseh primerov. Zato se pri svojih raziskavah zanašajo prav na močno mrežo med javnostjo in njimi, saj omogoča širši vpogled v populacije leščurjev.
Znanstvena raziskava množičnih poginov leščurjev v Sredozemlju se v osnovi zanaša na sodelovanje med znanostjo in javnostjo. / Posnetek zaslona
Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj je leta 2020 sprožilo posebno akcijo Ste videli velikega leščurja (v izvirniku Jeste li vidjeli plemenitu perisku), s katero poziva javnost, da mu sporoča morebitna nahajališča živih leščurjev. Akcija poteka vse leto, a v poletnih mesecih jih zaznajo največ. Kot pravijo na ministrstvu, so poročanja o živih leščurjih pomembna zaradi beleženja tistih primerov, ki kljub smrtonosni epidemiji še vedno živijo. “Prav ti osebki so pomembni za okrevanje populacije in ohranitev vrste, zato jih je treba spremljati in ohraniti,” so na hrvaškem ministrstvu povedali za N1. Doslej so tako prejeli 2.000 prijav videnj živih velikih leščurjev. Navodila, kako lahko tudi sami pomagate znanstvenikom, so na vrhu in na dnu članka.
Če so populacije leščurjev vzdolž slovenske obale in Jadrana ponekod predstavljale nekatere največje v Sredozemskem morju, je prihod parazita, ki povzroča 99,9-odstotno smrtnost, povzročil množične pogine. Sicer je težko ocenjevati številčnost populacije leščurjev, je dejal dr. Mavrič, imajo pa vpogled v gostoto poseljenosti. Največja zaznana gostota v slovenskem morju je bila 200 osebkov na 100 m2, medtem ko so bile povprečne gostote med enim in 39 osebkov na kvadratni meter, odvisno od habitata in območja na slovenski obali, je še dodal biolog. Kako so bile videti populacije leščurjev pred pojavom parazita, si lahko pogledate v videu, ki ga je posnel dr. Mavrič in je na vrhu članka.
Sredozemski endemit
Veliki leščur je sredozemski endemit, verjetno ena najbolj znanih školjk, pa ne samo zaradi svoje impozantnosti — kot največja sredozemska školjka v višino lahko zraste tudi en meter — ampak ker jo je mogoče najti v plitvinah, saj raste na globini od pol metra do 30 metrov, zato je v preteklosti predstavljala potapljaško trofejo tudi najmlajših oz. popolnih amaterjev in se je znašla tudi na policah mnogih slovenskih dnevnih sob. Množično odnašanje leščurjev iz naravnega okolja je te pripeljalo na rob izmrtja, zaradi česar so bili zaščiteni z zakonom. Leta 2008 so se populacije leščurjev začele vidno krepiti.
Danes se v slovenskem morju najdejo predvsem zvrnjeni primeri poginulih velikih leščurjev. / dr. Borut Mavrič, osebni arhiv
“A ni vsak leščur veliki leščur,” je dejal dr. Mavrič. Obstajata tudi sorodni vrsti velikega leščurja, ki sta navzoči v Jadranskem morju (bodičasti leščur Pinna rudis in mali leščur Atrina fragilis) in ju parazit ni prizadel. Mlade primerke med seboj težko ločijo. Na spodnji fotografiji je primer en od skupno treh vrst leščurjev, ki živijo v slovenskem morju.
Mali leščur ali Atrina fragilis / dr. Borut Mavrič, osebni arhiv
Čeprav se torej še vedno pojavljajo posamezni osebki, znanstveniki ne vedo, zakaj so preživeli – so odporni proti parazitu ali ta v določenih predelih ni tako invaziven. Kot vsi trosovci ima parazit več gostiteljev, pri nekaterih povzroča takšno škodo, pri nekaterih ne. “Poskušamo ugotoviti, kaj je tisti vmesni gostitelj in kje lahko v okolju še preživi, tudi če ni leščurjev, ter s tem ohranja svojo prisotnost in onemogoča ponovno okrevanje leščurjem,” je pripovedoval sogovornik. Lani so sicer biologi v Izoli našli na kupu deset osebkov, a so ti poginili in jih letos ni več. “Težko ocenimo, koliko jih je še ostalo, ker jih tako razdrobljeno najdemo,” je dejal in dodal, da imajo letos podatke o 10 do 15 posameznih primerih vzdolž celotne slovenske obale. Spodbudna je ugotovitev, da so se lani še lahko razmnoževali, je še dejal.
“Ličinke so preživele, saj najdemo posamezne mlade primerke, kar nakazuje, da nekje še morajo biti odrasli osebki. Ne vemo pa, kaj bo s temi mladimi osebki, bodo preživeli ali ne,” je previden biolog. O morebitnih najdbah so v stiku z lokalnimi ribiči, potapljači itd., ki jih prav tako obveščajo o videnih živih leščurjih.
Kako lahko pomagate znanstvenikom?
SLOVENIJA: Če opazite leščurja v slovenskem morju, obvestite Nacionalni inštitut za biologijo na [email protected] ali [email protected].
HRVAŠKA: Če opazite leščurja v hrvaškem morju, lahko to sporočite po elektronski pošti na [email protected] ali z izpolnitvijo tega obrazca na spletni strani ministrstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!