Skupna ocena škode v občinah se zaradi napačnih vnosov zmanjšuje

Slovenija 30. Sep 202314:31 6 komentarjev
poplave
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Skupno 173 občin je do prejšnjega konca tedna v aplikacijo Ajda prijavilo za 2,7 milijarde evrov škode. Kot pravijo na Upravi RS za zaščito in reševanje, pa so regijske komisije, ki pregledujejo podatke občin, zdaj ugotovile zmanjšanja zaradi napačnih vnosov v aplikacijo. Po najnovejši oceni škoda znaša dobrih 2,5 milijarde evrov. Kdaj bo znana končna številka? In kaj vemo o organiziranosti sklada za obnovo, prek katerega bo država financirala sanacijo?

Občine so v aplikacijo Ajda v zadnjih tednih vnesle 23.800 prijav škode:

  • na objektih v lasti občin ali v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,
  • na objektih gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
  • na stanovanjskih stavbah v lasti občine ter stvareh v lasti občine, ki se uporabljajo za izvajanje občinske dejavnosti, lokalne javne službe ali jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,
  • na gozdnih cestah, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi,
  • in škodo na zemljiščih, stavbah, infrastrukturi, ki so jo prijavile tako fizične kot pravne osebe.

Ko se je pred tednom rok za prijavo škode iztekel, je Uprava RS za zaščito in reševanje sporočila, da je skupno prijavljene za več kot 2,7 milijarde evrov škode.

Uprava je zbrane podatke posredovala regijskim komisijam za oceno škode, ki jih zdaj pregledujejo. Kot pravijo na upravi, pa so komisije ugotovile zmanjšanja zaradi napačnih vnosov v aplikacijo. Po najnovejši oceni je škoda dobre 2,5 milijarde evrov, pravijo.

Največji delež škode se nanaša na vodotoke, te je za več kot 1,3 milijarde evrov. Na več kot 12 tisoč stanovanjskih in javnih zgradbah ter gospodarskih in drugih objektih pa je za slabe pol milijarde evrov škode.

Končna ocena sredi oktobra

Končna ocena škode, ki jo bo pripravila državna komisija za ocenjevanje škode po nesrečah, bo znana v sredini oktobra. K tej oceni bodo pred obravnavo na vladi dodali še vso škodo, ki jo popisujejo resorji, ki ne vnašajo podatkov v aplikacijo Ajda. Kakšna je škoda tam, še ni znano.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer javno večkrat povedal oceno, da bo neposredna škoda predvidoma znašala okoli 4,7 milijarde evrov, še dve milijardi evrov pa bomo potrebovali za protipoplavne ukrepe. V njegovem kabinetu nam v zadnjih tednih niso pojasnili, kakšna je struktura te ocene, v pisnih odgovorih so nam povedali le, da temelji “na delnih predhodnih ocenah, ki so bile izvedene z namenom priprave grobe finančne konstrukcije za obnovo”.

Sklad za obnovo ne bo (samo) Jamnikov

Celovita ocena škode je pomembna za načrtovanje sanacije. V pripravi je zakon o obnovi, ki naj bi določal pravila in dinamiko projektov.

Kot kaže, so na ministrstvu za finance odmislili idejo, da bi sklad upravljala državna SID banka, ki jo vodi Borut Jamnik. Po neuradnih informacijah na ministrstvu namreč zdaj načrtujejo, da bo sklad za obnovo proračunski sklad v upravljanju vlade oziroma ministrstva (tako kot na primer podnebni sklad).

SID banka pa naj bi ustvarila tri podsklade, ki bodo delila povratna sredstva – za prebivalce, občine in podjetja.

poplave
Foto: Borut Živulović/BOBO

Od višine škode odvisna tudi EU sredstva

Ocena škode pa je tudi predpogoj za vložitev zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Za pridobitev evropske pomoči mora Slovenija zaprositi do konca oktobra (rok je namreč 12 tednov po izrednem dogodku).

Ne gre pa le za lovljenje roka, kot smo pisali, je od višine škode odvisno tudi, koliko bomo dobili. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer že v dneh po poplavah dejala, da bo “Sloveniji na voljo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto”.

Vlada je v proračunskih dokumentih po naših informacijah upoštevala, da bomo letos dobili 100 milijonov predplačil, prihodnje leto 200 milijonov evrov, zadnjih 100 milijonov evrov pa v letu 2025.

A solidarnostni sklad lahko državi, ki jo doleti naravna nesreča, pokrije največ šest odstotkov neposredne škode. Če bi želeli iz sklada dobiti 400 milijonov evrov, bi morala škoda znašati okoli 6,7 milijarde evrov oziroma najverjetneje še nekaj več. Trenutno se zdi, da smo (na srečo) precej daleč od teh številk.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje