Slovenija bo po uvedbi embarga za Izrael zaostrila nadzor nad tranzitom orožja

Konec julija je Slovenija kot prva evropska država prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v in iz Izraela. Odločitev je vlada sprejela na predlog premierja Roberta Goloba. V njegovem kabinetu so ob tem izpostavili katastrofalne razmere v Gazi, kjer ljudje umirajo zaradi popolnega onemogočanja dostopa do humanitarne pomoči in zavestnega preprečevanja osnovnih pogojev za preživetje. "V takšnih razmerah je dolžnost vsake odgovorne države, da ukrepa, četudi to pomeni, da stori korak pred drugimi," so navedli.

Kot je dan po uvedbi embarga poudaril državni sekretar na ministrstvu za obrambo (Mors) Boštjan Pavlin, je sklep "striktno namenjen vojaškemu orožju", ne bo pa veljal za razna informacijska sredstva in sredstva za kibernetsko obrambo, prav tako pa tudi ne za opremo, ki jo uporabljajo gasilske enote.

Od začetka oktobra 2023 Slovenija izdala tri dovoljenja za tranzit

Kot je razvidno iz odgovora, ki ga je na poslansko vprašanje vodje poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca o izvozu in tranzitu orožja v Izrael julija dalo ministrstvo za obrambo pod vodstvom Boruta Sajovica, je Slovenija od 1. oktobra 2023 v Izrael izvozila 19 kosov grobo obdelanih odkovkov za minomet 120 mm v vrednosti 94.905 evrov, 13 kosov grobo obdelanih ulitkov iz aluminija (brezplačni vzorci) in 203 kose grobo obdelanih ulitkov iz aluminija v vrednosti 4.000 evrov.

Vsa omenjena izvozna dovoljenja so bila izdana že pred terorističnim napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, ki mu je sledila izraelska vojaška ofenziva na Gazo. Od 1. oktobra 2023 dalje Mors tako ni izdal nobenega izvoznega dovoljenja za končnega uporabnika v Izraelu.

Od začetka oktobra 2023 pa je Slovenija po navedbah Morsa izdala tri dovoljenja za tranzit obrambnih izdelkov čez naše ozemlje v Izrael: za dron in brezpilotno letalo, ki sta bila iz Švice poslana na servis k proizvajalcu v Izrael, vojaško vozilo toyota pa je bilo na testiranju v Veliki Britaniji in se je vračalo k lastniku v Izrael.

Nejasnosti pri transferju orožja, ki iz držav EU prek Slovenije potuje v Izrael

Največ nejasnosti pa je glede transferja orožja, ki ga čez slovensko ozemlje v Izrael izvaža ali iz njega uvaža druga država članica EU. Kot je v odgovoru Tašnerju Vatovcu zapisal Mors, namreč ministrstvo v teh primerih ne izdaja tranzitnih dovoljenj niti ne vodi evidenc o vrsti in količini obrambnih proizvodov.

Pri tem je ministrstvo izpostavilo direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenos obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, ki določa, da se za prehod obrambnih proizvodov preko držav članic ne zahteva nobeno predhodno dovoljenje.

"Dovoljenje za prenos, ki je izdano dobavitelju obrambnih proizvodov v katerikoli državi članici, se uporablja tudi kot tranzitno dovoljenje v drugih državah članicah ob prehodu tega blaga čez njihovo ozemlje," so navedli na ministrstvu. Ob tem pa so dodali, da s tem pravna ali fizična oseba, ki izvaja tranzit, nima obveznosti najave prehoda državne meje.

Omenjeno direktivo je v svoj pravni red Slovenija prenesla z uredbo o soglasjih za proizvodnjo in dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo ter predhodnih dovoljenjih za uvoz, izvoz, tranzit in prenos obrambnih proizvodov. V 12. členu je tako zapisano: dovoljenje za posamezen posel za izvedbo tranzita ni potrebno, če država članica izvaža obrambne proizvode v tretje države čez ozemlje Republike Slovenije ali jih uvaža iz tretjih držav.

"To v praksi pomeni, da v primerih tranzita obrambnih proizvodov iz držav članic EU v Izrael dovoljenje ministrstva za obrambo ni potrebno. Posledično ministrstvo ne odloča v postopku, ker ne prejme vloge in praviloma ni seznanjeno s količino in vrsto obrambnih proizvodov v tranzitu," so pojasnili na Morsu.

Mors namerava povečati nadzor nad tranzitom orožja čez ozemlje Slovenije

Strokovnjaka s področja obramboslovja dr. Jelena Juvan in dr. Klemen Grošelj sta bila v izjavi za N1 do odsotnosti nadzora kritična. "Za vsako državo je ključno, da ve, kaj prehaja čez njeno ozemlje. Z vidika suverenosti in nadzora nad lastnim ozemljem je to, da nadzora ni, neprimerno in sporno," je dejala Juvan. Grošelj se je z njenimi navedbami strinjal. "Takšen nadzor bi bil logičen, nenazadnje z vidika uveljavljanja sankcij," je izpostavil.

Da bodo za učinkovito izvajanje embarga preučili normativne akte ter protokole in jih po potrebi spremenili, je pred mesecem dni napovedal državni sekretar na Morsu Boštjan Pavlin.

Danes pa so na ministrstvu za N1 potrdili, da pripravljajo spremembo uredbe o soglasjih za proizvodnjo in dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo ter predhodnih dovoljenjih za uvoz, izvoz, tranzit in prenos obrambnih proizvodov.

"Namen spremembe uredbe je povečanje nadzora nad tranzitom vojaškega orožja in opreme čez ozemlje Republike Slovenije," so navedli na Morsu. Kot pričakujejo, bo sprememba sprejeta v prvi polovici septembra.

Po navedbah nekaterih naših virov naj bi bilo po novem potrebno najaviti tudi tranzite vojaškega orožja in opreme iz držav EU v tretje države, torej tudi v Izrael.