Slovenija na pot digitalizacije in opuščanja klasičnih storitev

PROFIMEDIA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo pripravlja nov krovni zakon o digitalizaciji Slovenije, s katerim nameravajo dati prednost digitalnim storitvam pred klasičnim. Okvirne vsebine zakona so pripravljene, ministrica Emilije Stojmenove Duh pa je izrazila željo, da bi bil zakon sprejet še letos.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo pripravlja nov krovni zakon o digitalizacije Slovenije, je danes naznanila ministrica Emilija Stojmenova Duh. Z njim nameravajo dati prednost digitalnim storitvam, kot sta elektronsko vročanje in podpisovanje dokumentov, pred klasičnimi, je pojasnila ministrica.

Stojmenova Duh je na današnjem srečanju z novinarji predstavila dosedanje aktivnosti novonastalega ministrstva za digitalno preobrazbo na področju zakonodaje, spodbujanja digitalne vključenosti, računalniških čipov in umetne inteligence.

Glede zakonodaje je ministrica spomnila na sprejetje novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti in podzakonskih aktov, ki so bili sprejeti v okviru zakona o elektronskih komunikacijah. Obenem je razkrila, da je v pripravi nov krovni zakon o digitalni preobrazbi Slovenije, ki jim bo pomagal pri tem, da uveljavijo princip Najprej digitalni oziroma digital first.

Prednost digitalnim storitvam

To pomeni, da bi se z zakonom dalo prednost digitalnim storitvam, kot sta e-vročanje in e-podpis. “To pomeni, da od vas nihče več ne bo zahteval, da se morate za kakršenkoli dokument podpisati lastnoročno, ampak bo digitalni podpis povsem zadoščal,” je povedala v izjavi za medije. Ob tem je poudarila, da je to že zdaj v veljavi, a da se še marsikdaj zgodi, da kak subjekt od stranke zahteva osebni obisk v poslovalnici ali pošiljanje dokumentov po fizični pošti.

Prav tako bo z zakonom omogočeno, da se dokumente varno vroča v digitalni obliki, tako da jih ne bo več treba pošiljati priporočeno po pošti oziroma jih hodit iskat na pošto.

Okvirne vsebine zakona so pripravljene, čez poletje jih bodo še dopolnjevali, nato pa bo sledilo medresorsko usklajevanje. Kdaj točno bi bil lahko zakon sprejet, še ni znano, je pa Stojmenova Duh izrazila željo, da bi se to zgodilo še letos.

EU želi proizvesti 20 odstotkov vseh čipov

Ministrica je prav tako spomnila na akt o čipih, s katerih želi EU okrepiti svojo vlogo na področju proizvodnje računalniških čipov. Trenutno proizvaja okoli 10 do 12 odstotkov vseh čipov, v prihodnjih letih pa želijo ta delež dvigniti vsaj na 20 odstotkov. EU bo za krepitev te panoge namenila več kot 40 milijard evrov, pri čemer pa se pričakuje, da bodo tudi posamezne članice vlagale v to področje.

Posledično so se ministrstva za digitalno preobrazbo, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter gospodarstvo, turizem in šport povezala s kompetenčnim centrom Chip.SI v katerem so združene slovenske raziskovalne organizacije in podjetja.

Skupaj so svoje načrte, v katerih so opredeljena tudi finančna sredstva za naprej, predstavili Evropski komisiji. “Ministrstva sama bomo financirala v okviru zmožnosti, ki jih imamo znotraj proračuna, poleg tega pa bomo pomagali kompetenčnemu centru, da pride tudi do evropskih sredstev,” je povedala.

Proizvodnja čipov v sodelovanju z Avstrijo

Sodelujejo tudi z avstrijskimi kolegi, saj so ugotovili, da se obe strani med seboj lepo dopolnjujeta. V Avstriji imajo več podjetij, ki proizvajajo čipe, medtem ko so slovenska podjetja močna pri načrtovanju in razvoju čipov.

Poleg projektov za usposabljanje prebivalstva s področja digitalnih kompetenc ministrstvo uvaja nov projekt Digi info točke. Po državi bo 222 takšnih točk in bodo namenjene podpori in svetovanju prebivalkam in prebivalcem pri uporabi digitalnih storitev.

Mehanizem za izposojo računalniške opreme, ki ga prinaša novela zakona o digitalni vključenost, naj bi po besedah ministrice zaživel še letos.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.