
Slovenija nerezidenčno iz Ljubljane pokriva le eno državo, Portugalsko, kmalu pa naj bi dobila še dva leteča veleposlanika. Eden naj bi pokrival Uzbekistan in Kazahstan, drugi pa Islandijo in Norveško. "Leteči veleposlaniki so stroškovno učinkovita rešitev za nadgradnjo odnosov s tujo državo, kadar razpoložljivi viri ne omogočajo odprtja rezidenčnega veleposlaništva," ocenjujejo na zunanjem ministrstvu.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) načrtujejo imenovanje še dveh veleposlanikov, ki bosta tujo državo pokrivala iz Ljubljane. Za katere države bodo uvedli nova leteča veleposlanika, na MZEZ ne želijo razkriti, saj da je postopek odpiranja diplomatskih predstavništev in konzulatov do prejema soglasja države sprejemnice označen s stopnjo tajnosti "interno". So pa izpostavili, da so leteči veleposlaniki "stroškovno učinkovita rešitev za nadgradnjo odnosov s tujo državo, kadar razpoložljivi viri ne omogočajo odprtja rezidenčnega veleposlaništva".
Načrte MZEZ je sicer pred meseci delno razkrila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob majskem obisku uzbekistanskega predsednika Šavkata Mirzijojeva v Sloveniji je namreč njen urad v sporočilu za javnost zapisal, da "želi Slovenija okrepiti svojo prisotnost v Srednji Aziji, zato so že v teku pogovori za imenovanje letečega veleposlanika za Uzbekistan in Kazahstan".
Izpostavili so, da je Uzbekistan za Kazahstanom drugi največji zunanjetrgovinski partner Slovenije v Srednji Aziji, da se odpirajo nove možnosti partnerstva na akademskem in znanstvenem področju ... Trenutno je za pokrivanje Kazahstana in Uzbekistana zadolženo slovensko veleposlaništvo v Moskvi.
Po informacijah N1 pa na MZEZ razmišljajo, da je zelo obremenjeno tudi slovensko veleposlaništvo v Köbenhavnu, ki poleg Danske pokriva še Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko. Kmalu naj bi tako objavili razpis za letečega veleposlanika, ki bo iz Ljubljane pokrival Islandijo in Norveško.
Trenutno ima naša država zgolj enega letečega veleposlanika, za Portugalsko, ki ga je uvedla po tem, ko je leta 2012 zaprla veleposlaništvo v Lizboni. To mesto zaseda Mojca Nemec Van Gorp, pred njo pa sta bila leteča veleposlanika na Portugalskem Matjaž Longar in Blažka Kepic.

Postopek imenovanja letečega veleposlanika je enak kot pri vodjih diplomatskega predstavništva v tujini, prav tako so enaki tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati. Imeti mora najmanj 14 let delovnih izkušenj in pred imenovanjem najmanj tri leta delati na diplomatskem delovnem mestu v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu. Plača in ostali prejemki pa se letečemu veleposlaniku obračunajo za delo v Sloveniji, saj – kot pravijo na MZEZ - delo opravlja v Ljubljani. V primeru službene poti v državo akreditacije se mu izda potni nalog in obračunajo dnevnice za službeno potovanje v tujino.
Zapleti z razpisom za letečega veleposlanika na Zelenortskih otokih in v Etiopiji
Pred leti so se pojavila razmišljanja, ali bi bile morda potrebne kakšne spremembe ureditve, po kateri mora leteči veleposlanik, ki je razporejen v notranjo službo, izpolnjevati pogoje za zunanjo službo. Razmišljanja o "kakšni prilagoditvi" so zlasti prišla do izraza, ko so leta 2017 na zunanjem ministrstvu objavili razpis za letečega veleposlanika, ki bi iz Ljubljane pokrival Zelenortske otoke in Etiopijo.
Ta razpis je sicer med diplomati vzbudil precejšnje začudenje. Poudarjali so, da ti dve podsaharski afriški državi nista na takratnem seznamu prioritet Slovenije. Na zunanjem ministrstvu niso skrivali, da je bil razpis pripravljen za diplomata Matjaža Šinkovca. Nekdanji šef Sove je namreč kot veleposlanik v Belgiji Zelenortske otoke in Etiopijo pokrival iz Bruslja, po koncu mandata pa naj bi si to želel početi iz Ljubljane.

A sta se na razpis poleg Šinkovca prijavila še diplomat Peter Golob, ki je pred tem zmagal v več pravdah zoper zunanje ministrstvo, in takratni šef konzularne službe Andrej Šter. Za slednjega je kadrovska komisija presodila, da ne izpolnjuje pogojev, saj da mu manjkajo izkušnje z diplomatsko službo v tujini. Toda Šter se ni dal. Izpostavil je, da bi delo letečega veleposlanika iz Ljubljane uspešno opravljal, saj da dobro pozna razmere v obeh državah in je tam že reševal različne konzularne primere. Ob tem je opozoril na pomanjkanje kriterijev za imenovanje letečega veleposlanika.
Razpis so nato razveljavili, Zelenortske otoke še naprej pokriva slovensko veleposlaništvo v Belgiji, v Etiopiji pa je zunanja ministrica Tanja Fajon lani uradno odprla veleposlaništvo, ki je začelo delovati maja 2023.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje