Italija razglasila izključno ekonomsko cono: "Slovenija ni imela nobene možnosti, da to prepreči"

Italija je pred dnevi vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. Ker je to leta 2021 storila tudi Hrvaška, v Jadranu ni več mednarodnih voda. Slovenija je predlagala srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške, so danes pojasnili na zunanjem ministrstvu.

Slovenija nima pravice do svoje izključne ekonomske cone

"Ta postopek spremljamo že več let. Italija je sprejela zakon, potem kar nekaj časa predsednik ni razglasil zakona. 3. januarja je prišlo do razglasitve," je povedal generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov in glavni pravni svetovalec MZEZ Marko Rakovec in dodal, da je do razglasitve prišlo po tem, ko sta Italija in Hrvaška dosegli dogovor o razmejitvi izključnih ekonomskih con. "To pravico ima vsaka obalna država," je pojasnil.

Po njegovih besedah je bilo tudi po arbitražni razsodbi predvideno, da bo v Jadranskem morju prej ali slej prišlo do razglasitve ekonomskih con. "Slovenija po arbitražni razsodbi te pravice ni dobila, ker nima neposrednega stika z odprtim morjem, ima pa ga še vedno prek območja stika," je dejal. "Območje stika se ne zaključi na odprtem morju, ampak na izključni ekonomski coni Hrvaške, ki je to cono razglasila že lani spomladi. Kot ste lahko videli, se glede interesov in pravic Slovenije ni nič spremenilo. V izključni ekonomski coni imajo druge države svobodo plovbe, preletov, polaganja cevovodov," je pojasnil Rakovec. Vse interese, od plovbe do vojaških vaj, lahko izvajamo, je dejal.

Ker sta tako Hrvaška kot Italija članici Evropske unije, so to ribiške vode EU, kjer velja skupna ribolovna politika. "V okviru kvot, kot jih ima Slovenija, se še vedno lahko tam opravlja ribolov in se izlovi količine rib v okviru kvot," je dodal.

"Z razglasitvijo izključne ekonomske cone se za interese Slovenije popolnoma nič ne spreminja," je zagotovil. Po njegovih besedah Slovenija ni imela nobene možnosti, da bi razglasitev preprečila.

Kot pravi Rakovec, so izdelali študije in se posvetovali z različnimi strokovnjaki, ministrstvom za infrastrukturo in Luko Koper, ki da so vsi zagotovili, da negativnih posledic za Slovenijo ne bo.

Ali Slovenija nima več dostopa do odprtega morja?

Ali po odločitvi Italije Slovenija nima več dostopa do odprtega morja? "Ima ga preko izključne ekonomske cone, potem ko se pride ven iz Jadranskega morja, v Sredozemskem morju," je odgovoril Rakovec in dodal, da bo tudi Sredozemsko morje "v neki prihodnosti ostalo brez odprtega morja".

Kot je pojasnil, se epikontinentalni pas in posledično izključna ekonomska cona lahko razteza 200 navtičnih milj od obale. "Če bi vse obalne države to razglasile, v Sredozemskem morju praktično odprtega morja ni več," je dejal.

"Izključna ekonomska cona večine pravic, ki zadevajo ostale obalne države, ne more omejevati. Gre samo za možnost gospodarskega izkoriščanja, za ogljikovodike, črpanje nafte in plina. To je na odprtem morju možno za vse države, v izključni ekonomski coni pa le za državo, ki jo razglasi," je pojasnil svetovalec zunanjega ministrstva.

Na ministrstvu so ob tem izpostavili, da je Slovenija kot sosednja in pomorska država zainteresirana za vse aktivnosti in vsebine, ki se bodo izvajale v conah. Na pobudo Slovenije so zato leta 2021 vzpostavili trilateralo o sodelovanju na območju Severnega Jadrana, v okviru katere obravnavajo vprašanja ribištva, varnosti, zaščite okolja in povezljivosti, še zlasti sodelovanja severnojadranskih pristanišč. Slovenija je po navedbah ministrstva že predlagala naslednje srečanje na ravni zunanjih ministrov vseh treh držav.

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 v 123. členu vsem obalnim državam nalaga, da se usklajujejo. Slovenija te svoje pravice zasleduje. Njeni interesi so, da se zagotavlja predvsem neovirana plovba, da se lahko izvajajo vojaške vaje in zaščita z okoljskega vidika. "Tako da smo vse te naše interese zavarovali," je dejal Rakovec.

Italija in Hrvaška s svojima conama

Italija je postopek za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranskem morju sprožila leta 2020, potem ko je Hrvaška januarja 2021 vzpostavila svojo izključno ekonomsko cono, pa sta leta 2022 Zagreb in Rim podpisala še sporazum o razmejitvi cone.

Slovenija, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča glede meje s Hrvaško iz leta 2017 pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima, je tedaj na tristranskih srečanjih s Hrvaško in Italijo na delovni ravni o sodelovanju v Jadranu izpostavljala, da razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic, ki jih ima Slovenija po mednarodnem in evropskem pravu.

Hrvaška arbitražne odločbe ne priznava

Kot so poudarili na zunanjem ministrstvu, morajo biti spoštovane pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja arbitražna odločba. Hrvaška sicer arbitražne odločbe ne priznava.

Slovenija je tudi podrobno proučila predlog prostorskega plana za hrvaško izključno ekonomsko cono in decembra lani Zagrebu v okviru čezmejne presoje vplivov na okolje posredovala svoja stališča, dodatna vprašanja in predloge za dopolnitev, so še navedli na MZEZ.

Izključna pravica do ribolova, črpanja nafte in drugih dejavnosti

Možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale sicer državam daje konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS). V tej coni država lahko razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju. Gre torej za izključno pravico do ribolova, črpanja nafte in drugih dejavnosti.

Hrvaško zunanje ministrstvo je v sredo sporočilu za javnost ob uveljavitvi italijanske izključne ekonomske cone priložilo zemljevid, na katerem je meja s Slovenijo narisana po sredinski črti v Piranskem zalivu, čeprav je arbitražno sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji.

Arbitražno sodišče je določilo tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction, ki sicer de jure ostaja hrvaško teritorialno morje, a tam Hrvaška ne sme ovirati plovbe plovilom, ki iz mednarodnega plujejo v slovensko morje ali obratno, pa tudi sicer ne sme izvajati dejanj, ki bi lahko ovirala to povezavo slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

Na MZEZ so danes za STA pojasnili, da ministrstvo v zvezi s hrvaškimi zemljevidi, ki ne upoštevajo arbitražne razsodbe, redno protestira pri hrvaški strani. Nazadnje so tovrstno protestno noto poslali 8. decembra lani.

Rakovec je še pojasnil, da hrvaška izključna ekonomska cona ne sega do Piranskega zaliva, temveč le do točke T5, kjer je bila stična točka Slovenije z odprtim morjem. "Mi si bomo naprej prizadevali, da Hrvaška pristane na spoštovanje arbitražne razsodbe, vedno ko bodo napačno vrisani zemljevidi, bomo protestirali," je dejal.

Dodal je, da kar se Slovenije tiče, je z arbitražno razsodbo meja določena na morju popolnoma jasno in po mednarodnem pravu jo morata spoštovati obe državi, pa tudi druge. Ker so v mednarodnem pravu mehanizmi za uresničitev teh odločb omejeni, Slovenija to skuša doseči predvsem z diplomatskim pritiskom. "Bomo pa videli v bodoče, če bodo za to potrebni še kakšni drugi ukrepi," je pristavil.