Slovenija predsedovanje barcelonski konvenciji predala Egiptu

To oceno si je Slovenija zagotovila z dejavnim izvajanjem konvencije v praksi ter z njenim povezovanjem z evropskim pravnim redom in evropskimi politikami za trajnostni razvoj ob skupnem morju, so objavili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Pomemben del teh prizadevanj po njihovih besedah predstavlja izvajanje strategije EU za Jadransko-jonsko regijo, ki prinaša čezmejne razvojne projekte za zmanjšanje ogroženosti zaradi onesnaženja z nesrečami na morju ter za krepitev zavarovanih območij na kopnem, obali in morju.

"Slovenija vse to uresničuje s sodobnimi prostorskimi orodji na kopnem, obali in morju ter z uveljavljanjem modrih in zelenih koridorjev v praksi. Gre za pomemben prispevek k uveljavljanju modre ekonomije kot novega razvojnega modela v Sredozemlju, ki je nujen zaradi trojne krize - onesnaževanja, upadanja biotske raznovrstnosti in groženj podnebnih sprememb," so poudarili na ministrstvu.

Slovenija prva v Sredozemlju ratificirala protokol o celovitem upravljanju obale

Slovenija je v času dvoletnega predsedovanja uspela tudi z uveljavitvijo območja z omejenimi izpusti žvepla z ladij v Sredozemlju in z načrtovano ustanovitvijo regionalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Carigradu.

Med najpomembnejšimi dosežki predsedovanja so na ministrstvu izpostavili tudi okrepljeno sodelovanje v mednarodnih porečjih, ki temelji na načelu od izvira do morja. To je bilo sicer ena glavnih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja barcelonski konvenciji in hkrati slovenskega predsedovanja konvenciji o varstvu reke Donave.

"Načelo spodbuja usklajeno čezmejno načrtovanje za povečanje podnebne odpornosti in zmanjšanje poplavne ogroženosti na celotnem vodnem območju od izvira rek do njihovega izliva v morje. Prav sočasno predsedovanje obema konvencijama je Sloveniji omogočilo učinkovito povezovanje ukrepov in določanje skupnih ciljev. Na ravni Donava-Črno morje-Sredozemlje je okrepila medregionalno sodelovanje, hkrati pa tudi subregionalne projekte z neposrednimi čezmejnimi učinki," so izpostavili na ministrstvu.

Slovenija je po pojasnilih ministrstva tudi prva v Sredozemlju ratificirala protokol o celovitem upravljanju obale in ga dejavno izvaja v strokovnem dialogu z deležniki tudi v okviru dneva Sredozemske obale, ki je prerasel v teden Sredozemske obale. Na podlagi navedenih dosežkov je slovenska obala letos prejela strokovno oceno kot najboljši primer celovitega upravljanja obale v Sredozemlju, ki jo podeljuje pristojni strokovni organ barcelonske konvencije.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je zato na tretji konferenci ZN za oceane junija v Nici predlagal, da naj dan Sredozemske obale postane svetovni dan obale s ciljem okrepiti sodelovanje za povečanje odpornosti in kakovosti življenja na vseh obalah sveta.