Slovenija prevzema predsedovanje skupini sredozemskih držav, ki so se zavezale k ohranjanju zdravega, varnega, čistega in biotsko raznovrstnega morja ter obal. Prihodnji teden bo v Portorožu potekalo zasedanje 21 držav. "Predsedovanje je dokaz, da je Slovenija pomembna pomorska država," je dejala ministrica Alenka Bratušek.
Barcelonska konvencija sega v leto 1976, ko so se sredozemske države pod okriljem Združenih narodov zavezale k ohranjanju zdravega, varnega, čistega in biotsko raznovrstnega morja ter obal Sredozemlja. Ključni cilj je bil v začetku preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja Sredozemskega morja z ladij, letal in kopenskih virov, danes pa so pomembna tema skupine držav pogodbenic tudi podnebne spremembe.
Konvencijo zdaj sestavlja 21 držav, Slovenija pa prihodnji teden prevzema predsedovanje tej skupini, ko se bodo predstavniki držav sestali v Portorožu. Na zasedanju, poimenovanem COP 23, bo Slovenija prevzela predsedovanje od Turčije, leta 2025 pa ga bo predala Egiptu.
Program so podrobneje predstavili ministrica za infrastrukturo v funkciji ministrice za naravne vire in prostor Alenka Bratušek, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in nacionalni koordinator za Barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj.
“Predsedovanje je dokaz, da je Slovenija pomembna pomorska država. Mogoče se doma tega nekoliko premalo zavedamo. Imamo morje, kar so naša vrata v cel svet in verjemite, marsikatera država nam to zavida,” je dejala ministrica Bratušek in poudarila, da je predsedovanje, za Slovenijo že drugo, za našo državo velika čast. “Znašli smo se v trojni krizi – podnebnih sprememb, onesnaženja in upada biotske raznovrstnosti,” je dodala Bratušek. Zato je ključno preiti od besed k dejanjem, kar bo vodilo tega zasedanja. Njeno izjavo si oglejte v videu na vrhu članka.
Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper je povedala, da gre za velik dogodek, ki se ga bo udeležilo okrog 300 delegatov. Poudarila je ključno vlogo mladih, tako na zasedanju kot sicer pri reševanju Sredozemskega morja. Poleg rednega zasedanja pogodbenic, na katerem te pregledajo izvajanje konvencije in njenih protokolov ter določijo program za prihodnje dveletno obdobje, je na programu tudi ministrsko zasedanje. Predvidevajo tudi sprejem Portoroške ministrske deklaracije. Med drugim bodo poudarili konkretne zaveze glede zmanjšanja emisij žvepla v ladijskem prometu.
“To je zelo konkreten cilj, ki je na evropski ravni že obvezen. Imamo dobre prakse, ki jih lahko pokažemo drugim državam, ki niso tako uspešne pri varovanju morja,” je dejala Bratušek. “Dogajanje z avgustovskimi epskimi poplavami pa daje Sloveniji še večjo vlogo, da drugim državam pokaže, kaj se dogaja in kaj moramo storiti,” je dodala.
Ključna tema zasedanja bo pomen izobraževanja in mladih, ki so glavni akterji prizadevanj za trajnostni razvoj Sredozemlja. Obravnavali bodo tudi razogljičenje sredozemskih gospodarstev in nujnost krepitve prilagajanja podnebnim spremembam.
Logo slovenskega predsedovanja je morska trava pozejdonka, ki simbolizira dinamiko voda in morij v povezavi z biološkimi procesi, ki se začnejo v porečjih, je pojasnil nacionalni koordinator za Barcelonsko konvencijo dr. Mitja Bricelj.
Cilj je pripeljati tuno nazaj v Tržaški zaliv
Nacionalni koordinator za Barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj je dejal, da je bila ta konvencija prva na svetu, pri kateri so se države v regiji – s treh celin – povezale v skupno zavezo za varovanje morja. Kot najbolj konkreten ukrep je Bricelj izpostavil zmanjšanje žvepla v ladijskih izpustih. “Zdravje ljudi je izjemno ogroženo zaradi izpustov žvepla, letno gre za tisoče žrtev zaradi bolezni dihal, predvsem v velikih mestih, kot so Benetke in Marseille, zato je to zelo dobra novica,” je poudaril.
Sredozemsko pa je tudi nevarna migrantska pot. Kakšna je tu vloga konvencije? “Vodna, prehranska in podnebna varnost – tu so ukrepi preko Barcelonske konvencije za povečanje podnebne odpornosti v porečjih, obalah in morju, kar je prvi pogoj, da imajo ljudje varno okolje, kjer lahko preživijo z vodo in pridelujejo hrano, to je predpogoj vsega,” je dejal Bricelj.
Omenil je tudi izgubljanje biotske raznovrstnosti in zmanjševanje ribjih fondov. “Cilj je pripeljati tuno nazaj v Tržaški zaliv,” je poudaril. Njegovo izjavo si oglejte v spodnjem videu:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!