Postopek glede tožbe Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču je v fazi, ko se mu še ni mogoče pridružiti, je na vprašanja članov odbora državnega zbora za zunanjo politiko pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Dejal je tudi, da se ministrstvo glede izjav o Gazi redno usklajuje s predsednico republike in premierjem.
Glede sodelovanja Slovenije v postopkih pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) je Marko Štucin na vprašanje Miroslava Gregoriča (Svoboda) ponovil, da je postopek, ki ga je proti Izraelu sprožila Južna Afrika, še v začetni fazi, ko se mu ni mogoče pridružiti. Ga pa Slovenija spremlja in bo na podlagi pravnih dejstev odločila, ali se mu bo pridružila. Po njegovih besedah sicer ni odločilno, koliko držav se bo pridružilo postopku, saj na koncu odloča senat sodišča. “Se pravi, ali se Slovenija na koncu pridruži postopku ali ne, na odločitev sodišča najverjetneje ne bo vplivalo,” je poudaril.
Dejal je še, da bo Slovenija spoštovala odločitev sodišča ter da ves čas zagovarja tudi začasne ukrepe, h katerim Južna Afrika poziva ICJ, kot sta prekinitev spopadov in humanitarni dostop.
Štucin je ob tem omenil, da bo Slovenija sodelovala v ločenem postopku pred ICJ glede očitanih kršitev Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih in bo predvidoma 23. februarja imela tudi ustno intervencijo v zvezi s tem.
Na vprašanje Eve Irgl (SDS), ali so izjave zunanje ministrice Tanja Fajon o konfliktu v Gazi usklajene s predsednico države in predsednikom vlade, je državni sekretar zatrdil, da se ministrstvo glede najpomembnejših vprašanj redno usklajuje z obema, še posebej glede Bližnjega vzhoda.
ICJ je danes sporočilo, da bo v petek odločilo glede zahteve Južne Afrike, da se v vojni v Gazi zahteva takojšnjo prekinitev ognja. Pretoria v tožbi obtožuje Izrael genocidnih dejanj nad Palestinci med vojno v Gazi, hkrati so od ICJ zahtevali takojšnjo pravno zaščito Palestincev kot začasni ukrep po skrajšanem postopku. Južna Afrika je tožbo na ICJ vložila 29. decembra.
Kakšne so bile dosedanje aktivnosti Slovenije v varnostnem svetu?
Štucin je na pobudo predsednika odbora Predraga Bakovića (SD) tudi predstavil dosedanje aktivnosti v Varnostnem svetu ZN, odkar je Slovenija s 1. januarjem postala nestalna članica tega organa.
Med drugim je omenil, da se je Slovenija pridružila ukrajinski izjavi za medije o nelegalni dobavi orožja Rusiji in da se je ministrica Fajon udeležila torkove razprave o Bližnjem vzhodu na ministrski ravni.
Ob sprejetju resolucije o pomorski nevarnosti v Rdečem morju pa je Slovenija opozorila na širši vidik konflikta in v povezavi z Gazo pozvala k humanitarni prekinitvi ognja za preprečitev širitve konflikta v regiji. Na brifingu in konzultacijah o razmerah v Kolumbiji pa je Slovenija po besedah Štucina med drugim izpostavila vlogo žensk.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je opozorila na dvojna merila zunanje politike EU, saj dobavo orožja Izraelu in Ukrajini podpira, obsoja pa oboroževanje Rusije. Štucin je poudaril, da Slovenija ne more in ne bo podpirala oboroževanja Rusije, ki napada Ukrajino, ampak Kijev, ki se brani.
Na vprašanje Grgurevič, ali razmišljajo o ponovni vzpostavitvi delovanja ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani je Štucin dejal, da so na splošno kulturni centri pogosto namenjeni obveščevalnim dejavnostim. “In ta vlada meni, da je prav, da dokler traja vojna v Ukrajini, ne prihaja do ponovnega odpiranja centra, ker bi to lahko vodilo v dejavnosti, ki bi bile v Sloveniji nezaželene ali prepovedane,” je pojasnil.
Javni poziv državnemu vrhu k spremembi politike glede Ukrajine in Gaze
Okoli 60 vidnih predstavnikov slovenskega akademskega in javnega življenja je v torek na državni vrh naslovilo javni poziv k bolj smotrni zunanji politiki, zlasti v odnosu do vojn v Ukrajini in na območju Gaze. V javnem pozivu s prvopodpisanim Aurelijem Jurijem so premierja Roberta Goloba, predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič ter zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvali, naj vodstvo in članice EU pozovejo k spremembi politike oziroma strategije do vojne v Ukrajini. “Zavzemite se za pogovore z Rusko federacijo. Celo v Davosu so razumeli, da brez tega ne bo šlo, če se naj izbere pot k ponovni vzpostavitvi miru,” so zapisali v javnem pozivu, ki so ga med drugim podpisali filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, zgodovinarja Jože Pirjevec in Božo Repe, filozof Darko Štrajn ter sociolog Rudi Rizman. Po njihovi oceni pa žal ni znakov spametovanja niti pri konfliktu med Izraelom in Palestinci, saj “smo tudi mi Evropejci do agresorja prizanesljivi, mestoma celo razumevajoči”. Med drugim so pozvali k umiku soglasja Slovenije za napotitev flote Evropske unije v Rdeče morje za zaščito ladij pred napadi hutijev.
