Slovenski dijaki na področju ustvarjalnega mišljenja pod evropskim povprečjem

Fotografija je simbolična (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Mednarodna raziskava OECD PISA 2022 kaže, da so slovenski 15-letniki na področju ustvarjalnega mišljenja v primerjavi z vrstniki iz drugih držav podpovprečni. Slovenski mladi tudi izražajo bolj negativna stališča do različnih vidikov ustvarjalnosti ter kažejo manj odprtosti za pridobivanje novega znanja in izkušenj.

V okviru raziskave PISA, ki jo koordinira OECD, so namreč poleg bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v letu 2022 v 64 državah prvič preverjali tudi ustvarjalno mišljenje 15-letnikov, je na današnji novinarski konferenci Pedagoškega inštituta pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave PISA v Sloveniji Klaudija Šterman Ivančič.

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 6.721 dijakov, ki večinoma obiskujejo prve letnike srednješolskih programov, v njej pa so ugotavljali tri temeljne spretnosti ustvarjalnega mišljenja, in sicer proizvajanje raznolikih zamisli, proizvajanje ustvarjalnih zamisli ter vrednotenje in izboljševanje že podanih zamisli na štirih področjih. To so področja pisnega izražanja, vizualnega izražanja, reševanja naravoslovnih problemov in reševanja družbenih problemov.

Slovenski dijaki so na lestvici od nič do 60 točk v povprečju dosegli 30 točk, kar je manj od povprečja držav OECD, kjer je bilo povprečje 33 točk, je pojasnila Šterman Ivančič. Najvišje dosežke so dosegli vrstniki iz Singapurja, Južne Koreje in Kanade, med evropskimi državami pa Estonija, Finska, Danska, Latvija in Belgija. Značilno višje dosežke od slovenskih so imeli med drugim tudi dijaki iz Madžarske, Malte, Italije, Nizozemske, Francije, Nemčije in Češke, je navedla. Od slovenskih pa se ni pomembno razlikoval povprečni dosežek vrstnikov iz Čila, Hrvaške, Islandije in Slovaške.

Učitelji izgubljajo pedagoški optimizem — Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Dijakinje z boljšim rezultatom od dijakov

Kot je pojasnila Šterman Ivančič, so slovenski dijaki pri vseh treh spretnostih in na vseh štirih področjih merjenja ustvarjalnega mišljenja dosegli rezultat pod povprečjem OECD. Najbolje so reševali naloge s področja pisnega izražanja in naloge, ki so od njih zahtevale spretnosti proizvajanja ustvarjalnih zamisli, najslabše pa so reševali naloge s področja naravoslovnih problemov in naloge, ki so od njih zahtevale spretnosti vrednotenja in izboljševanja zamisli, je še povedala.

Podpovprečni dosežki sicer niso bili rezultat tega, da naši dijaki ne bi bili zavzeti za reševanje nalog, saj so bili za reševanje nalog iz ustvarjalnega mišljenja bolj zavzeti kot njihovi vrstniki iz držav OECD. Rezultati po besedah Šterman Ivančič tudi kažejo, da ni zelo močne povezanosti dosežka s področja ustvarjalnega mišljenja z dosežki iz matematike, branja in naravoslovja. To po njenih besedah nakazuje, da je lahko nekdo odličen v ustvarjalnem mišljenju, ne da bi bil odličen tudi na preostalih akademskih področjih, in obratno.

Kar se tiče doseganja ravni ustvarjalnega mišljenja, je lestvica razvrščena na šest ravni. Tretjo, temeljno raven je v Sloveniji doseglo 73 odstotkov dijakov in dijakinj, v OECD pa je ta delež 78-odstoten. Najvišje ravni, peto in šesto, pa dosega 16 odstotkov slovenskih 15-letnikov, kar je prav tako podpovprečno.

V vseh primerjanih državah so dijakinje dosegle višji rezultat od dijakov, pri nas je ta razlika štiri točke in je med največjimi izmed vseh držav, je še pojasnila Šterman Ivančič. Dijakinje so namreč dosegle 32 točk na lestvici, dijaki pa 28. Dijakinje so se bolje odrezale pri treh spretnostih, le na področju reševanja naravoslovnih problemov ni bilo razlik med spoloma.

dijaki, spričevala — Fotografija je simbolična (Foto: N1)

V povprečju najvišje dosežke na preizkusu iz ustvarjalnega mišljenja dosegajo dijaki, ki obiskujejo programe splošne gimnazije, in najnižje tisti, ki obiskujejo programe srednjega poklicnega izobraževanja, še kaže raziskava. Razlike so tudi glede na status priseljenca: najvišje dosežke na preizkusu dosegajo tisti, ki so poročali o tem, da nimajo statusa priseljenca, najnižje pa tisti, ki so poročali o statusu priseljenca prve generacije.

Delež tistih dijakov, ki so kljub nizkemu socialnoekonomskemu statusu dosegli najvišje dosežke na lestvici ustvarjalnega mišljenja, je v Sloveniji 13-odstoten in je podoben kot v povprečju OECD.

Slovenski dijaki so sicer poročali o pogostejši udeležbi v aktivnostih s področja ustvarjalnosti na tedenski ravni kot njihovi vrstniki iz držav OECD. Slovenski mladi tudi izražajo bolj negativna stališča do različnih vidikov ustvarjalnosti. Tako v primerjavi s povprečjem OECD poročajo o nižji lastni samoučinkovitosti na področju ustvarjalnosti in domišljije, odprtosti za pridobivanje novega znanja ter odprtosti za umetnost in pridobivanje novih izkušenj.

Pedagoški inštitut je sicer rezultate raziskave PISA 2022 s področja matematične in naravoslovne pismenosti predstavil že decembra lani. Slovenski 15-letniki so dosegli nadpovprečne rezultate pri matematični in naravoslovni pismenosti, pri bralni pismenosti pa so bili pod povprečjem.

Podpovprečni dosežki slovenskih dijakov na področju ustvarjalnega mišljenja v primerjavi z vrstniki iz drugih držav po mnenju Mojce Juriševič s Pedagoškega inštituta niso veliko presenečenje. “Po sodobnem pojmovanju je ustvarjalne dosežke namreč treba razumeti v soodvisnosti prepleta potencialov, znanja, osebnostnih lastnosti in dejavnikov okolja, naši otroci in mladostniki pa v omenjenih raziskavah v povprečju niso pokazali visokih ravni znanja,” je pojasnila na novinarski konferenci, na kateri so predstavili rezultate raziskave PISA 2022.

“Žal lahko zaenkrat te rezultate primerjamo le v mednarodnem kontekstu, saj doma kljub empirično pripoznani vrednosti ustvarjalnega mišljenja za kakovost učenja temu področju nismo namenjali pozornosti,” je poudarila Juriševič. Zato se ji zdi smiselno, da se počaka na natančnejše analize, ki jim bodo dale empirično podprta pojasnila, obenem pa takoj začeti s sistematično krepitvijo spodbujanja ustvarjalnega učnega okolja in razmišljanja učencev.

Mojca Juriševič s Pedagoškega inštituta in minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)