Slovenski jamarski reševalci se vračajo z mednarodne vaje v Avstriji, kjer so pomagali reševati 250.000 ljudi, ki jih je prizadel močan potres. Ne zares, v vaji pa. Kot pravijo, dobrega jamarskega reševalca odlikujejo potrpežljivost, mirnost in odlična psihofizična kondicija. Slovenski jamarski reševalci, ki so prostovoljci, se za to delo urijo leta. Tako zelo odgovorno je. So pa pri tem tudi inovativni, med drugim so prikazali, kako kar 1500 metrov pod zemljo za lažjo komunikacijo vseh spravijo internet.
Zvin ali zlom roke je lahko v jami mnogo bolj stresna poškodba kot nekje na površju. Slovenski jamarski reševalci se v teh situacijah odlično znajdejo, da bi si olajšali reševanja, pa celo premikajo meje in, kot je to v primeru slovenske enote jamarske reševalne službe civilne zaščite, iščejo tudi inovativne rešitve, ki reševanje iz jam olajšajo.
Enajst vozil in helikopter, po 30 kilogramov opreme na osebo, 21 jamarskih reševalcev in 16 pripadnikov podpornega osebja Uprave za zaščito in reševanje se je v četrtek odpravilo proti Avstriji, kjer so na tridnevni mednarodni vaji, ki se je danes končala, preizkušali odzivnost v primeru hujših naravnih nesreč.
Internet tudi poldrugi kilometer pod zemljo
Preden so šli na pot so ekipi N1 med drugim pokazali tudi to, kako pod zemljo za lažjo komunikacijo z vsemi vpletenimi v reševanje spravijo internet. Kar je, kot je pojasnil vodja mednarodne enote za reševanje iz jam Maks Merela, tudi inovacija slovenske jamarske reševalne službe.
Najbolj kritičen je čas od trenutka poškodbe do prve oskrbe, ki je v bistvu priprava na čakanje na reševanje iz jame, še dodaja Merela, zato morajo imeti reševalci imeti ob sebi še vso drugo nujno opremo, da so lahko čim bolj samooskrbni. Od vrvi, nosil, šotorov, spalk, pa vse do posebnega agregata.
Merela, sicer profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, se z jamarstvom ukvarja že od 14. leta starosti. Za njim so leta priprav, izobraževanj in nabiranja izkušenj, da je lahko danes jamarski reševalec. “Trening” za prostovoljce je zahteven in dolg. Mateja Kopina, ki je za zdaj še jamarska reševalka pripravnica, pred odhodom na mednarodno vajo v Avstrijo vznemirjenja ni skrivala.
Zaradi izjemnih psihofizičnih sposobnosti in tehničnih veščin lahko jamarski reševalci pomagajo tudi v potresih. “Z našo tehniko bi gotovo prodrli do ujetih ljudi pod ruševinami in jih rešili,” pravijo.
Ključni sestavini sta umirjenost in potrpežljivost
Dejstvo pa je, da reševanje iz jam terja zares veliko potrpežljivosti in mirne živce, dodaja Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije, jamarski reševalec in dolgoletni jamar: “Mi namreč v jami živimo, tudi po več dni smo pod zemljo. To je pravzaprav naše najbolj domače okolje. Raziskovanje jam je namreč dolgotrajno, tudi reševanje lahko traja, v jami se lahko tudi izgubiš. Reševanje kilometer pod zemljo, denimo, bi gotovo trajalo več kot teden dni.”
Prav to, potrpežljivost in umirjenost, prideta do izraza tudi, ko se jamarski reševalci udeležijo zahtevnih mednarodnih vaj, kakršna je tudi EU MODEX, od koder se, kot rečeno, vračajo danes.
Off to the mountains – the upcoming EU MODEX will take place in Austria!
— EU MODEX (@eu_modex) August 25, 2022
The training grounds in Styria (Eisenerz) include a mining area and some pretty deep caves.#EUMODEX #CivPro #Civilprotection #EU #EuropeanUnion pic.twitter.com/p3YhrrbN0Z
Scenarij tokratne vaje je bil, da se je v bližini avstrijskega Gradca zgodil hud potres in da je v nevarnosti 250.000 ljudi. Slovenski jamarski reševalci so bili v jami 50 ur, pomagali pa so tudi pri reševanju izpod ruševin. Kot so sporočili, so vajo tudi tokrat uspešno opravili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
