Logatec je po besedah domačinov postal ena glavnih točk, na katerih se odvija zelo dobičkonosen, a ilegalen posel: tihotapljenje nezakonitih prebežnikov. "Celo na bencinskem servisu vidiš celotno družino, ki je opremljena z nahrbtniki in čaka. V roku petih minut pridrvi avto, jo naloži in odpelje. Veste, Logatec je samo prehodna točka. 100 jih pride, 100 jih naslednji dan gre," so domačini pripovedovali ekipi N1. Temu sta prikimala tudi prebežnika, ki sta v izpostavo azilnega doma Logatec prispela pred tremi dnevi in bosta kmalu krenila proti Italiji. Kaj ugotavlja policija in kaj urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov?
“Glejte, tam ob cesti po navadi skriti čakajo v gozdu. Ko se mimo pripelje avto, se skupine – včasih tudi po deset nezakonitih prebežnikov – hitro odpravijo proti vozilu, vstopijo in že jih ni več,” pripoveduje Logatčan, ki ga srečamo ob robu pašnika nedaleč stran od izpostave azilnega doma v Logatcu.
Da naj bi bila njihova občina točka, na kateri tihotapci mastno služijo, med domačini ni skrivnost. “Vozila imajo tuje registrske tablice in zatemnjena stekla, zato vemo, za kaj gre. Opažamo jih tako zvečer kot sredi belega dne,” pripomni. Pred kamero ne želi zaradi razgretega političnega ozračja, pravi. Po njegovih besedah bi kdo hitro mislil, da ima predsodke.
“Ampak veste, nas ne motijo. Smilijo se nam, ko pomislimo, koliko denarja plačajo, da jih ti vozniki natrpajo v avte, s tem pa na kocko postavljajo njihova življenja. Težav ne povzročajo, samo smeti, ki jih pustijo za seboj, so moteče,” pove. Tudi na občini so za N1 dejali, da so razmere v Logatcu razmeroma mirne in da “s pribežniki ni težav. Občane občasno zmotijo večja skupina mladih fantov in smeti, ki ostajajo v naseljih, ob cestah in po travnikih.” Teh komunala na mesec povprečno odstrani med 200 in 300 kilogrami.
Med snemanjem reportaže srečamo še enega domačina, ki se dnevno sprehaja po gozdni poti, ki vodi mimo azilnega doma. Tudi on pred kamero noče, nam pa pokaže še eno točko, na kateri naj bi ta zelo dobičkonosen posel potekal.
“Tukaj, le nekaj metrov od zadnjega oziroma stranskega izhoda centra. Poglejte, še sledi avtomobilskih gum je videti,” pravi.
Po besedah domačinov največ domnevnih tihotapcev opazijo ob nedeljah ali praznikih. “Celo na bencinskem servisu vidiš celotno družino, ki je opremljena z nahrbtniki in čaka. V roku petih minut pridrvi avto, jih naloži in odpelje. Veste, Logatec je samo prehodna točka. 100 jih pride, 100 jih naslednji dan gre. Kam grejo? Še sami dobro ne vedo.”
Nezakoniti prebežniki z ekipo N1 niso želeli govoriti ali pa angleško niso razumeli. Zgolj dva sta privolila v pogovor z nami. V izpostavi azilnega doma sta tri dni, a bosta kmalu krenila proti Italiji. Kaj sta povedala, si oglejte v reportaži na vrhu članka.
Policija: Gre za dobro organizirane kriminalne združbe, ki delujejo v tujini
Da Logatec oziroma Slovenija res nista cilj večine nezakonitih prebežnikov, potrjuje tudi statistika Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Prosilci za mednarodno zaščito namreč v azilnem domu v povprečju ostanejo 15 dni, vlagatelji namere pa zgolj dva dneva.
Policija je z dogajanjem v Logatcu seznanjena in varnostno problematiko nenehno spremlja, zagotavljajo na Policijski upravi Ljubljana, ki pokriva tudi občino Logatec. “Policisti redno spremljamo vse varnostno zanimive dogodke, jih smiselno razvrščamo in povezujemo v sklope ter analiziramo. S tem lahko določimo teritorialno in vsebinsko povezane varnostne pojave, ki imajo podoben temelj, na tej podlagi pa načrtujemo svoje aktivnosti,” pojasnjujejo.
Tudi med snemanjem smo naleteli na policijsko patruljo, ki je skupini prebežnikov preverjala prstne odtise. Želeli so ugotoviti, ali se lahko prosto gibljejo izven azilnega doma.
Na policijski upravi pojasnjujejo, da na vseh kritičnih točkah – tako v Logatcu kot drugod po državi – poostreno nadzorujejo razmere. Na terenu so patrulje v civilu, policisti konjeniki, vodniki službenih psov; sodelujejo z drugimi policijskimi upravami, specializiranimi enotami in si pomagajo s pomožnimi policisti. V pomoč so jim tudi informacije vodstva azilnega doma in občanov, “ki jih pozivamo, da o vseh zaznanih odklonskih ravnanjih takoj obvestijo policijo na številko 113”.
Letos so na območju Policijske uprave Ljubljana obravnavali 36 primerov kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. “V večini primerov so storilci kaznivih dejanj ilegalne prebežnike, ki so predhodno podali namero za mednarodno zaščito, z vozili pobrali na območju Logatca,” potrdijo za N1.
Tihotapci so po besedah policije različnih narodnosti; Ukrajinci, Romuni, Turki, Belorusi, Moldavci, Uzbekistanci, Latvijci, Litovci, Gruzijci, Sirci … V članicah Evropske unije imajo urejen status, nezakonite prebežnike pa vozijo proti Italiji in v zadnjem času tudi proti Avstriji.
Gre za dobro organizirane kriminalne združbe, ki veliki meri delujejo v tujini, prebežnikom pa računajo različno visoke in vnaprej dogovorjene zneske. “Večina prijetih osumljencev je bila privedena pred preiskovalnega sodnika, v nadaljevanju jim je bil odrejen pripor,” pojasnjujejo na PU Ljubljana.
Dobičkonosen posel: koliko tihotapci zaslužijo?
Prebežnika, s katerima smo govorili, na vprašanje, koliko tihotapci za prevoz računajo, nista želela odgovoriti. Tudi policija je bila skopa z odgovori. “Podrobnosti vam zaradi interesa preiskav oziroma nadaljnjega operativnega dela ne moremo posebej pojasnjevati,” so dejali.
A zelo zgovoren je podatek, ki ga je policija razkrila ferbuarja lani, ko je v mednarodni akciji aretirala 13 državljanov Slovenije, Srbije in Bosne in Hercegovine. V akciji, ki jo je koordiniral Europol, so poleg slovenskih sodelovali še hrvaški, avstrijski, madžarski, italijanski in romunski policisti.
Osumljeni naj bi pretihotapli vsaj 212 tujcev in s tem zaslužili več kot 3,1 milijona evrov. Migranti so za pot iz Srbije v Avstrijo plačali okoli 5.000 evrov na osebo, za potovanje iz države izvora do Evropske unije pa od 15.000 do 20.000 evrov. Preiskovalci so ocenili, da so tihotapci z enim prevozom iz Srbije v Avstrijo zaslužili najmanj 100.000 evrov.
Vir: STA
“Najbolj pereča težava slovenskih zaporov”
Po besedah Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij tihotapci predstavljajo najbolj perečo težavo slovenskih zaporov. V petek, ko smo dobili odgovore uprave, je bilo v priporu skupno 742 ljudi, od tega jih je bilo 416 priprtih zaradi kaznivega dejanja “prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države” po 308. členu kazenskega zakonika. Ta med drugim obravnava tihotapljenje tujcev, ki nezakonito prehajajo slovensko mejo.
Ne le število pripornikov, narašča tudi število obsojencev, ki so za zapahi pristali zaradi tihotapljenja. “V letnih poročilih zbiramo podatke o strukturi obsojencev po vrsti kaznivih dejanj, iz katere izhaja, da so kazniva dejanja zoper javni red in mir, kamor sodi 308. člen kazenskega zakonika, pa tudi nekatera druga kazniva dejanja, v porastu.”
To pomeni, da so tovrstna kazniva dejanja leta 2018 po zastopanosti zasedala četrto mesto, v zadnjih letih pa so se ustalila na drugem mestu in so takoj za premoženjskimi kaznivimi dejanji. Delež obsojenih je s sedmih poskočil na dobrih 26 odstotkov.
Posledično so prezasedeni vsi moški zapori; povprečna zasedenost je ta trenutek skoraj 140-odstotna, najbolj kritične razmere pa so v ljubljanskem zaporu, kjer je zaprtih dvakrat toliko ljudi, kot je kapacitet.
“Dosedanji ukrepi za izboljšanje razmer v okviru prezasedenosti so se vršili predvsem v smeri: dnevnega premeščanja obsojencev in pripornikov iz bolj prezasedenih zavodov v manj prezasedene – ta ukrep je trenutno izčrpan. Podajali smo tudi pobudo sodiščem za transfer obsojencev tujcev v matično državo po uradni dolžnosti, brez soglasja obsojenca, in predloge za pogojni odpust po uradni dolžnosti – za obsojence, ki za to izpolnjujejo formalne in materialne pogoje,” pojasnjujejo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Zdaj z ministrstvom za pravosodje iščejo dodatne rešitve. Izpostavljajo novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je trenutno v zakonodajnem postopku, in vsebuje tudi interventne ukrepe za zagotavljanje varnosti v zaporih zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov. Med drugim določa možnost, da zapornike predčasno odpustijo šest mesecev prej in ne tri, kot to velja zdaj.
Novela bo po besedah uprave obravnavala tudi problematiko manka kadra, saj predvideva povečanje obsega ur, ki jih lahko mesečno opravijo upokojeni pravosodni policisti. Tu sta še določanje višjega seštevka dohodkov za opravljeno začasno delo v koledarskem letu in dodajanje pravne podlage za opravljanja dela pravosodne varnostne policije. “Pomemben sistemski ukrep, ki ga predvideva novela, je tudi uvedba posebne denarne nagrade ob prvi sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za pravosodne policiste.”
Kot pomembno investicijo, ki bo izboljšala pogoje, na upravi izpostavljajo še ljubljanski zapor v Dobrunjah. Ta bo razbremenil vse lokacije prezasedenih moških zaporov, obenem pa prinesel boljše bivalne razmere za zaprte in delovne pogoje za zaposlene. “A treba je poudariti, da bi tudi v primeru, če bi bil zapor v Dobrunjah že danes v uporabi, s trenutnim številom zaprtih oseb presegli razpoložljive prostorske zmožnosti slovenskega zaporskega sistema.” In to kljub dejstvu, dodajajo, da bo nadomestni zapor v Dobrunjah imel večjo kapaciteto. Zaprtih bo lahko 388 ljudi, medtem ko je zdaj dovolj kapacitet za zgolj 135 ljudi.
Zato na upravi ocenjujejo, da bo poleg vseh sistemskih rešitev zaradi izčrpanih razpoložljivih virov potreben še dodaten nabor ukrepov, ki pa zahtevajo medresorski pristop.