Slovenski šolarji slabši v matematiki in naravoslovju, a še vedno nadpovprečni

Profimedia

Slovenski četrtošolci imajo slabše znanje matematike in naravoslovja kot pred leti, a so še vedno nad evropskim povprečjem, kaže mednarodna raziskava trendov v znanju matematike in naravoslovja.

Dosežki slovenskih četrtošolcev na področju matematične in naravoslovne pismenosti so po mednarodni raziskavi trendov v znanju matematike in naravoslovja (TIMSS) 2023 nad povprečjem vseh sodelujočih držav.

V raziskavi TIMSS 2023 za četrtošolce je sodelovalo 59 držav in šest posamičnih izobraževalnih sistemov, skupaj je bilo vključenih 360.079 učencev. V Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 149 šol in 4.746 učencev. Rezultati tokratne raziskave so pokazali, da so slovenski četrtošolci pri matematiki dosegli 514 točk (mednarodno povprečje 504 točke), pri naravoslovju pa 526 točk (mednarodno povprečje 494 točk), je na novinarski konferenci pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave v Sloveniji Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta.

A dosežki po njenih navedbah kažejo na negativen trend. V primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2015 so slovenski učenci pri matematiki dosegli šest točk manj, pri naravoslovju pa 17 točk manj. V raziskavi iz leta 2019 Slovenija ni sodelovala.

Pomembni tudi mejniki znotraj države

Po besedah Japelj Pavešić je pomemben tudi podatek, kolikšni deleži učencev so dosegli določene ravni znanja. Mejnik najvišjega znanja je pri matematiki doseglo pet odstotkov slovenskih učencev, pri naravoslovju pa osem (mednarodno povprečje na obeh področjih je sedem odstotkov). Prvi mejnik znanja, ki kaže dosežene vsaj minimalne standarde, pa je pri matematiki doseglo 93 odstotkov slovenskih učencev (mednarodno povprečje 91 odstotkov), pri naravoslovju pa 95 odstotkov (mednarodno povprečje 90 odstotkov).

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je v odzivu na rezultate na novinarski konferenci dejal, da so dosežki slovenskih četrtošolcev tudi osem let po zadnjem merjenju nad mednarodnim povprečjem, kažejo pa, da so slovenski učenci boljši pri prepoznavanju dejstev kot pa pri sklepanju in njihovi uporabi. To je po njegovih besedah še en signal za pripravljavce učnih načrtov in učitelje, da so pozorni na tista področja, kjer so zaznane pomanjkljivosti.

Opozoril je, da se trend padanja dosežkov od leta 2015 pojavlja tudi v nekaterih nam primerljivih državah, kot pomenljiv pa je izpostavil tudi podatek, da sta upadli priljubljenost teh predmetov in motivacija za učencev. “Gre za percepcijo vrednosti izobraževanja in znanja,” je dejal minister. Navedel je nekatere ukrepe, ki so v pripravi, in napovedal spremembe temeljne šolske zakonodaje.