Menu Item
Če na Instagramu spremljate vsaj enega vplivneža, ste v zadnjih dneh gotovo opazili, da plačane objave striktno označuje kot "oglas", ob tem pa pripiše še podjetje, ki je naročnik oglasa. Tega prej verjetno ni počel. Čeprav ustvarjalcem spletnih vsebin nov zakon o varstvu potrošnikov to nalaga že leto dni, se je namreč na nova pravila večina vplivnežev požvižgala. Tržni inšpektorat je zato okoli novega leta od vseh podjetij zahteval seznam vplivnežev, s katerimi sodelujejo. Inšpektorji so nato pod drobnogled vzeli vse ustvarjalce in jim prav v teh dneh začeli pošiljati dopise z vsemi napakami in kršitvami, ki so jih zaznali. Če kršitev ne bodo odpravili, jih čaka globa.
Instagram, ki je uporabnikom prvotno služil za deljenje utrinkov iz svojega življenja, je z razcvetom vplivništva postal platforma za oglaševanje. Področje je bilo pri nas dolgo neurejeno, meja med iskrenim mnenjem vplivneža in plačano objavo zabrisana, vplivneži pa so sodelovanja s podjetji označevali vsak po svoje.
Nekateri so podjetje zgolj označili, nekateri čisto ob koncu objave uporabili ključnik #ad ali pa #sodelovanje, številni pa tudi tega ne. Le peščica je takih, ki so sledilcem jasno povedali, da so v zameno za objavo plačani, so pa ob tem poudarili, da jim je kljub plačilu izdelek resnično všeč.
Da gre resnično za območje, kjer so zakoni zgolj črka na papirju, dokazuje tudi raziskava, ki jo je Evropska komisija izvedla skupaj z nacionalnimi tržnimi inšpektorati. Pregledali so profile 576 vplivnežev iz 24 držav — tudi iz Slovenije — in ugotovili, da skoraj vsi (97 odstotkov) objavljajo plačane objave, zgolj eden od petih pa to tudi jasno označi.
A vse to se zdaj spreminja.
“Od zdaj naprej bomo tudi na mojem profilu označevali vsa sodelovanja z ‘oglas’, ker je po zakonih to zdaj treba,” je zapisala ena od vplivnic. In ni edina. Če ste prisotni na Instagramu, ste lahko v zadnjih dneh opazili pravo poplavo objav, v katerih ustvarjalci spletnih vsebin striktno označujejo, da je vsebina plačana in sponzorirana, torej da gre za oglas. Poleg tega morajo navesti še, katero podjetje je njegov naročnik.
To jim nalaga nov zakon o varstvu potrošnikov. “Če oglaševalsko sporočilo obsega posebne ponudbe, recimo popuste, premije, darila in podobno, nagradna tekmovanja ali igre na srečo, morajo biti te jasno prepoznavne, pogoji za njihovo pridobitev pa dostopni in jasni ter nedvoumno navedeni,” je za N1 pojasnila glavna tržna inšpektorica Andreja But.
Že leta 2019 je Slovenska oglaševalska zbornica pripravila priporočila, kako naj vplivneži oglašujejo. “Če bo vplivnež oznako zakril s številnimi ključniki ali jo umestil nekam, kjer se bo pokazala šele po kliku na možnost ‘več o tem’ oziroma po kliku, ki bo odprl celotno objavo, takšna objava ne bo ustrezno označena in prepoznavna kot oglaševanje. Priporočamo, da se uporabi zelo jasna oznaka oglas. Oznaka naj bo na vidnem mestu in vidna, preden uporabnik klikne na oglas ali povezavo.”
A večina vplivnežev se je tako na zakon, ki velja že leto dni, kot na priporočila požvižgala. Andreja But je za N1 povedala, da so razlogi lahko različni in “pogosto odražajo potrebo po ozaveščanju in izobraževanju glede novih zakonskih zahtev”. Prav zato je inšpektorat junija lani objavil poseben prispevek, v katerem je obrazložil, katerih zakonskih določil se morajo ustvarjalci spletnih vsebin držati.
Ta teden pa se je zgodil preobrat. Kot je na svojem Instagram profilu povedala podjetnica Petra Parovel, ki ji sledi 103.000 ljudi, je tržni inšpektorat okoli novega leta od podjetij zahteval seznam vplivnežev, s katerimi sodelujejo.
Inšpektorji so nato pod drobnogled vzeli vse ustvarjalce, ki so se znašli na seznamu, pregledali njihove objave, v zadnjih tednih pa vplivnežem poslali obvestila z vsemi napakami oziroma kršitvami, ki so jih odkrili. Parovel, ki spremembo sicer podpira, saj je bilo to področje po njenih besedah “kot Teksas”, je dejala, da morajo vplivneži objave zdaj za nazaj popravljati in jasno označevati, kaj je oglas in kaj ne. Če kršitev ne bodo odpravili, jih čaka globa. Pravil se morajo držati na vseh družbenih omrežjih in ne zgolj na Instagramu.
“Predvidevamo, da so informacije o zahtevah glede označevanja objav vplivnežev vplivneži sami delili med seboj in jih na ta način razširili ter s tem pokazali, da se zavedajo svoje odgovornosti do sledilcev in spoštovanja zakonskih določb,” meni glavna tržna inšpektorica But.
“Mladi pogosto posnemajo modo, trende in slog življenja vplivnežev, njihove promocijske objave pa lahko vplivajo na nakupne odločitve, zato je nujno jasno zagotoviti informacijo, da gre za oglasna sporočila oziroma plačane objave,” je dodala.
Iz zgodb, ki so jih ustvarjalci objavili na Instagramu, je razbrati, da nekateri spremembe pozdravljajo, nekateri se iz njih posmehujejo, spet drugi jim ostro nasprotujejo. Trdijo, da tovrstno označevanje vzame preveč časa, da vpliva na umetniško svobodo in ne nazadnje, da bo sledilce odvrnilo od nakupa izdelkov, ki jih promovirajo.
“Vsi smo vedeli, da nas čaka inšpekcijski nadzor”
Ena od vplivnic je pristala na pogovor z nami, a pod pogojem, da njene identitete ne razkrijemo. Po njenih besedah bi inšpekcija morala to področje urediti že pred desetletjem, ko je tovrstne spletne vsebine ustvarjala zgolj peščica Slovencev in Slovenk. “Če bi pravila igre določili takoj, ne bi bilo težav.”
Sicer meni, da so pravila in zakoni jasni. Inšpekcija je lani vse vplivneže obvestila, da bo šla v nadzor, vsi so bili seznanjeni tudi s priporočili oglaševalske zbornice, “nismo pa natančno vedeli, kje mora biti beseda ‘oglas’ pozicionirana in kako velika mora biti”. Vedeli niso tudi, da ne smejo več uporabljati besed, kot so, “paid partnership”, “ad” in “colaboration”. Inšpektorat namreč zahteva, da je beseda zapisana zgolj v slovenščini.
Po njenih besedah so v teh dneh naleteli tudi na nekaj dilem, ki jih bodo posredovali inšpektoratu. Zanima jih, ali mora vplivnež, ki ima svoje podjetje, v objavi kot naročnika res navesti samega sebe, in kako je z obliko sodelovanja “colaboration”. “V tem primeru piše ‘oglas’ tudi v objavi podjetja, kar pa ni logično. Težavo vidimo še v nepoznavanju platform, zato bomo inšpektorat prosili za natančno razlago, da ne bomo prepuščeni lastni interpretaciji.”
Za pojasnila smo prosili tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Objavili jih bomo, ko jih bomo prejeli,
“Divjega zahoda vplivnežev je konec”
Pravila za vplivneže so v zadjem času zaostrile tudi druge države. Za italijanske vplivneže denimo bi pri objavljanju njihovih vsebin kmalu lahko veljala enaka pravila kot za tradicionalne medije. Če v svojih objavah ne bodo jasno prikazali svojih komercialnih interesov, bi jih lahko doletela globa do 250.000 evrov. “Divjega zahoda vplivnežev je konec,” je za časnik La Repubblica napovedal vodja italijanskega orgna za komunikacije (AGCOM) Giacomo Lasorella.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje