Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport bodo skupaj s tržnim inšpektoratom odslej več pozornosti namenili poslovanju vplivnežev. Medtem je na ravni Evropske unije v pripravi nova zakonodaja, ki bo prav tako urejala to področje.
Tudi vplivneži morajo pri oglaševanju oziroma prodaji preko družbenih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja, poudarjajo na gospodarskem ministrstvu.
Vsak, ki v okviru svojega profila na družbenem omrežju opravlja pridobitno dejavnost, na primer oglašuje izdelke v zameno za plačilo, mora biti za svojo dejavnost ustrezno registriran oziroma mora imeti urejen status kot pravna oseba ali samostojni podjetnik, opozarja glavna tržna inšpektorica Andreja But.
Kljub naraščajoči prisotnosti vplivnežev v naših življenjih ti še niso posebej definirani v zakonodaji. A kljub temu zanje veljajo enake zahteve kot za vse, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Če to počnejo brez urejenega statusa, gre za delo na črno.
“Vplivneži, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev informacijske družbe, morajo na svojih spletnih straneh zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov o podjetju in sedežu, veljaven elektronski naslov za hitro in učinkovito komuniciranje ter matično in davčno številko,” poudarja glavna tržna inšpektorica. Ob tem dodaja, da morajo te informacije zagotavljati tudi tisti, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so na primer posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila.
Pomembno je tudi upoštevanje določb o oglaševanju. Tako morajo oglaševalska sporočila biti v jeziku, ki je slovenskim potrošnikom lahko razumljiv. Prav tako mora biti jasno razvidno in prepoznavno, kadar je objava vplivneža oglaševalsko sporočilo. Jasno mora biti tudi, katero podjetje je njegov naročnik.
Posebne ponudbe, kot so popusti, premije, darila in podobno ter različne nagradne igre ali igre na srečo, morajo biti oglaševane skladno s predpisi. Pogoji za pridobitev pa morajo biti dostopni, jasni in razumljivi.
Vse navedbe in trditve v oglasih morajo biti resnične in dokazljive. Oglaševanje ne sme biti nedostojno, zavajajoče, žaljivo in ne sme vsebovati sestavin, ki bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih in ki bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost in pomanjkanje izkušenj. Poleg naštetega so prepovedane tudi zavajajoče, nepoštene in agresivne poslovne prakse.
Ključno je tudi, da vplivneži, ki preko svojih profilov na družbenih omrežjih ali spletnih straneh s potrošniki sklepajo pogodbe za nakup, spoštujejo določbe, ki se nanašajo na sklepanje pogodb, sklenjenih na daljavo, še opozarja tržna inšpektorica Andreja But.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so napovedali, da se bo Slovenija jeseni udeležila skupnega nadzora držav članic glede oglaševanja vplivnežev na spletu, ki ga načrtuje Evropska komisija.
Komisija je sicer že sestavila delovno skupino za pripravo nove zakonodaje, ki bo to področje dodatno uredila v smislu preprečevanja in sankcioniranja nespoštovanja potrošniške zakonodaje s strani vplivnežev.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje