Menu Item
Slovenija septembra predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Prav v tem času bo v Generalni skupščini ZN v New Yorku potekala tudi splošna letna razprava svetovnih voditeljev. Kaj predsedovanje Varnostnemu svetu pomeni za Slovenijo in slovensko diplomacijo, ki se je na to pripravljala več mesecev? Kakšen vpliv lahko ima naša država na reševanje pomembnih svetovnih konfliktov?
Slovenija, osem polnih mesecev po tem, ko je za dve leti postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN, za en mesec prevzema še predsedovanje tej pomembni svetovni instituciji. Naši državi je bila tako zaupana pomembna naloga, saj se bo predsedovanje odvilo v času, ko bo na Generalni skupščini ZN potekala letna splošna razprava svetovnih voditeljev.
“To je najbolj častno predsedovanje, saj poteka med visokim zasedanjem Generalne skupščine, ko so v mestu vsi voditelji držav. Na podlagi izkušenj osmih mesecev članstva vidimo kot največji problem polarizacijo Varnostnega sveta ZN v času, ko je po svetu največ oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni. Lani je bilo največje število civilnih žrtev spopadov, veliko je kršitev ustanovne listine ZN, resolucij, sankcij,” je položaj pred dnevi za STA opisal posebni predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu Samuel Žbogar.
Natančen program dela v času slovenskega predsedovanja bo sicer znan šele v torek zvečer, v večji meri je ta že usklajen, kot tudi ključne prioritete predsedovanja, pravijo naši sogovorniki z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Slovenija se bo v času predsedovanja skušala čim bolj posvetiti učinkovitosti delovanja Varnostnega sveta, predvsem skozi prizmo tega, kakšno vlogo ima Varnostni svet danes in kaj se lahko v njegovem delovanju v prihodnosti še izboljša.
Po besedah ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon bo slovensko predsedovanje potekalo v luči načel učinkovitosti, transparentnosti in spoštljivosti.
Je pa že zdaj znano, da bo osrednji dogodek v mesecu predsedovanja odprta razprava na visoki ravni z naslovom Voditeljstvo za mir, na njej pa bo govor predvsem o relevantnosti Varnostnega sveta v času, ko je svet vedno bolj razdeljen.
Na sporedu bo 25. septembra, v času, ko bo na Generalni skupščini ZN potekala tudi splošna razprava, vodil pa jo bo predsednik vlade Robert Golob. Kot poročevalec bo na odprti razpravi sodeloval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ob tem pa v vrhu slovenske diplomacije pričakujejo, da se je bodo udeležili tudi voditelji večine članic Varnostnega sveta.
Kot izhodišča za razpravo bodo v ospredju trije veliki svetovni konflikti – Ukrajina, Gaza in Sudan – ob tem pa naši sogovorniki z zunanjega ministrstva poudarjajo, da si želijo čim bolj odprte debate, ki se ne bo osredotočala zgolj na eno samo vojno žarišče.
“Živimo v svetu, ki je močno razdeljen, v svetu, ki ima več kot 50 oboroženih konfliktov. Zato želimo nasloviti predvsem to, kaj lahko Varnostni svet naredi več za ustavitev vojn, za zaščito civilistov in za humanitarno pomoč. Pričakujemo zelo intenziven mesec s številnimi razpravami,” je v izjavi za medije pred dnevi izpostavila zunanja ministrica Fajon.
Ministrica bo tako v tem mesecu sodelovala še na dveh pomembnih razpravah, in sicer na razpravi o Afganistanu glede zaščite žensk in deklic ter na razpravi o nezakonitih izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. Ob tem pa se bo za zaprtimi vrati sestala še z voditelji držav Arabske lige, s katerimi bo govorila predvsem o stanju v Gazi in povojni obnovi.
V času predsedovanja bo najverjetneje potekalo tudi kakšno izredno zasedanje izven določenega programa, v septembru pa naj bi Varnostni svet predvidoma potrdil tudi resolucijo o podaljšanju mandata posebni koordinatorki ZN za humanitarno pomoč Gazi Sigrid Kaag.
“Slovenija ima priložnost, da skuša kot predsedujoča država čim bolj zbližati in usmerjati različna stališča. To pa bo počela na podlagi mednarodnega prava, listine Združenih narodov in pa tudi tega, kakšna je lahko vloga Varnostnega sveta v prihodnosti,” je še dodala zunanja ministrica.
Na rednih septembrskih srečanjih bodo članice Varnostnega sveta med drugim razpravljala tudi o razmerah v Gazi, Siriji, Sudanu, Jemnu, Demokratični republiki Kongo in prihodnosti mirovnih operacij. Zelo verjetno bodo na dnevni red prišle tudi zahteve po dodatnih zasedanjih o razmerah v Ukrajini, Gazi in Sudanu.
Golob: Pričakujem odkrito izmenjavo mnenj in refleksijo o trenutni in prihodnji vlogi Varnostnega sveta
“Krmilo varuha mednarodnega miru in varnosti prevzemamo v zahtevnem obdobju. V času, ko se zdi, da je vse manj uspešen pri reševanju konfliktov in je njegova vloga omejena, čeprav še vedno nepogrešljiva. To je eden od razlogov, zakaj bomo 25. septembra na najvišji ravni organizirali razpravo o voditeljstvu za mir. Pričakujem odkrito izmenjavo mnenj in refleksijo o trenutni in prihodnji vlogi Varnostnega sveta ter potrditev zavez držav k načelom ustanovne listine in spoštovanju mednarodnega prava,” je ob začetku predsedovanja dejal predsednik vlade Robert Golob.
Ob dem je dodal, da je Slovenija v Varnostnem svetu ZN spoštovana članica, kar mu je na nedavni varnostni konferenci v Münchnu dejal tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Slovenija bo po premierjevih besedah vse krize obravnavala enako odgovorno, brez dvojnih standardov.
“Zavzemamo se za spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava, človekovo dostojanstvo, humanitarno pomoč in reševanje sporov z diplomacijo. Vsi ljudje imajo pravico do miru, varnosti in svobode,” je še izpostavil Golob.
Priložnost za slovensko diplomacijo, da se izkaže
Profesorica z ljubljanske fakultete za družbene vede Ana Bojinović Fenko je na vprašanje, kaj za Slovenijo pomeni prevzem enomesečnega predsedovanja, odgovorila, da to ni kak poseben dosežek, saj gre pravzaprav za tehnično funkcijo, ki pripada vsaki državi, ki je stalna ali nestalna članica Varnostnega sveta.
“Ključni dosežek je, da postaneš član Varnostnega sveta. Pri predsedovanju pa gre zgolj za normalno rotacijo znotraj trenutnih članic v tem organu, tako da z vidika kakšnega posebnega dosežka to ni ravno neko merilo,” je komentirala.
Je pa ob tem izpostavila, da bi lahko merilo oziroma dosežek predsedovanja predstavljala kakovost izvedbe te funkcije, predvsem z vidika svetovne diplomacije. Po njenem mnenju je to velika priložnost in odgovornost Slovenije in tistih, ki so aktivno vključeni v našo diplomacijo, saj bodo en mesec sestanki Varnostnega sveta potekali pod vodstvom stalnega predstavnika Slovenije v Združenih narodih. Tako bodo v ospredje prišli tudi osebni stil, slog, simpatičnost, strokovno znanje, torej “cel diapazon diplomatskih veščin, ki so potrebne za vodenje tako zahtevnih sestankov, kot je odločanje o mednarodnem miru in varnosti”.
“To bo odlična priložnost, da se v tej ozki mednarodni diplomatski javnosti izkažejo slovenski diplomati, predvsem pa predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu s svojimi specifičnimi znanji, sposobnostmi in diplomatskimi veščinami. Če bodo to pokazali, lahko vsebinsko prispevajo k toku razprave,” je ocenila Bojinović Fenko.
Poudarila je tudi pomembnost neformalnih sestankov, kjer lahko ima predsedujoči velik vpliv na potek agende teh srečanj. A je tudi opozorila, da gre za neformalne sestanke, zato je težko, da bo splošna javnost z njihovo vsebino in samo uspešnostjo tudi seznanjena.
Za Slovenijo bo po njeni oceni vsekakor velika in zanimiva priložnost, da se izkaže, tudi letno zasedanje Generalne skupščine ZN, ki bo potekalo prav v času našega predsedovanja Varnostnemu svetu.
“To sovpadanje bo zanimiva priložnost. Po eni strani bo zelo naporno, ker bo tam veliko več ljudi, ob tem pa je na takšnih dogodkih v ospredju predvsem bolj forma kot sama vsebina, ampak če je slovenska diplomacija dobro pripravljena, na kar mislim, da je, saj so se priprave na predsedovanje začele že pred meseci, lahko izkoristimo sovpadanje teh dveh dogodkov. V New Yorku bodo številni voditelji držav, ki bodo imeli govore, kar pomeni tudi, da se bodo organizirali tudi kakšni formalni ali neformalni pogovori z njimi,” je ocenila profesorica z ljubljanske fakultete za družbene vede.
Paraliza ali neučinkovitost Varnostnega sveta
V vrhu zunanjega ministrstva je slišati tudi nekaj negodovanja oziroma kritik na račun delovanja oziroma učinkovitosti Varnostnega sveta glede številnih odprtih konfliktov. Nekateri naši sogovorniki ocenjujejo, da se Varnostni svet zadnje časa ukvarja več s humanitarnimi zadevami kot pa prizadevanji za mir.
Predvsem kar se tiče vprašanja vojne v Gazi se neprestano sestankuje, odgovorov, kako bi se ta kriza končala, pa ni. Tudi pri vprašanju Ukrajine je Varnostni svet zelo polariziran, je pred dnevi poudaril posebni predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu Samuel Žbogar. V primeru Ukrajine stalna članica Rusija krši ustanovno listino Varnostnega sveta, pri vprašanju Gaze pa se stališčem večine mednarodne skupnosti upira ZDA, druga pomembna stalna članica.
“Želimo se osredotočiti v prihodnost. Varnostni svet danes marsikje ni zares učinkovit. Paraliza je pri sprejemanju odločitev, resolucije se ne izvajajo, čemur smo priča v Gazi. Vsak bo lahko iz svojega regionalnega konteksta naslovil svojo konfliktno situacijo, predvsem pa vprašanje, kakšno vlogo lahko odigra Varnostni svet,” pravi Tanja Fajon.
Ana Bojinović Fenko ob vprašanju neučinkovitosti Varnostnega sveta ZN pravi, da je ključno vprašanje pri sami učinkovitosti pri glasovanju in odločanju pojem demokratičnosti oziroma legitimnosti. Kot primer navaja, da bi lahko zelo hitro dosegli popolno učinkovitost Varnostnega sveta, da bi na primer dali petim državam možnost večinskega glasovanja brez možnosti veta. Ali pa da glasuje 15 držav članic prav tako brez možnosti veta.
“V tem primeru bo odločanje učinkovito, vprašanje pa je, ali bodo takšne rešitve legitimne z vidika držav, ki imajo odgovornost. Ne gre samo za normativno odgovornost glede glasovanja, ampak tudi za odgovornost držav, ki na terenu zagotavljajo mir in varnost. Veto je v bistvu neke vrste ravnotežje pri zagotavljanju legitimnosti odločitev,” ocenjuje Bojinović Fenko.
Sama ključno vprašanje glede učinkovitosti Varnostnega sveta vidi kot razpravo vseh političnih organov, kako povečati njegovo učinkovitost, ob tem pa ne izgubiti legitimnosti oziroma odgovornosti v povezavi z legitimnostjo.
Slovenija bo sicer v času sedanjega mandata v Varnostnem svetu (2024-2025) najpomembnejšemu organu ZN predsedovala še decembra 2025.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje