S 1. januarjem 2024 je Slovenija drugič v zgodovini postala nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN). "Delovala bo povezovalno in odgovorno, zavezana spoštovanju načel ustanovne listine Združenih narodov, mednarodnega prava in človekovih pravic," so ob tem sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Predsednik vlade Robert Golob pa je poudaril, da Slovenija članstvo začenja v obdobju, polnem zahtevnih izzivov mednarodne skupnosti. "Odgovornost bo velika, ampak ta velikost in teža nas ne smeta odvrniti od tega, da ne bi ukrepali in bili aktivni," je dodal.
Po prepričljivi izvolitvi s 153 glasovi in trimesečnem statusu opazovalke se je za Slovenijo pričelo obdobje, ko bo sooblikovala odločitve za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Z današnjim dnem, 1. januarjem 2024, je namreč postala nestalna članica Varnostnega sveta (VS) Organizacije združenih narodov (OZN).
“Članstvo v Varnostnem svetu je za našo državo velika priložnost, a hkrati tudi odgovornost. Kljub globalni povezanosti in soodvisnosti so aktualne razmere v svetu zahtevne in kompleksne, kar se zrcali tudi v delovanju Varnostnega sveta,” je ob začetku mandata poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot je dodala, si bo Slovenija še posebej prizadevala, da bomo branik miru, blaginje in varnosti.
“Za te univerzalne vrednote bo treba v prihodnje narediti več in naše zaveze preliti v konkretna dejanja. To dolgujemo prihodnjim generacijam,” je še zapisala in dodala, da je Slovenija z izvolitvijo v VS ZN dokazala, da “slovenska diplomacija zna in zmore”.
“Prepričali smo jih s svojo ambicioznostjo, odprtostjo, konstruktivnim delovanjem ter z jasnim zavedanjem, da smo za vsakogar zanesljiv in zaupanja vreden partner. To je naše osnovno vodilo. Hkrati bomo iskali možnosti za preseganje razlik znotraj Varnostnega sveta in priložnosti za uresničevanje tematskih prednostnih področij. Smo dobro pripravljeni in visoko motivirani, želimo pustiti svoj pečat,” še poudarja ministrica za zunanje in evropske zadeve.
Golob: Oči sveta bodo uprte v nas
Predsednik vlade Robert Golob pa je ob tem pomembnem mejniku za državo izpostavil, da Slovenija svoj mandat začenja v obdobju, polnem zahtevnih izzivov mednarodne skupnosti. Meni, da bo zato še toliko bolj pomembno, da se bo Slovenija, tako kot do sedaj, zavzemala za uravnotežene mednarodne odnose in zaščito najbolj ranljivih.
“Odgovornost bo velika, ampak ta velikost in teža nas ne smeta odvrniti od tega, da ne bi ukrepali in bili aktivni. Želim si, da bi bili ambiciozno realni in nesebični ter da bomo nadaljevali z načelnostjo in enakimi standardi glede dosjejev na dnevnem redu VS OZN. Sodelovali bomo z ostalimi člani VS OZN. Ne bomo tihi opazovalci, ampak aktivni udeleženci. Gradili bomo partnerstva in koalicije s članicami ter iskali skupne točke z vsako posebej. Verjemimo vase in takrat bodo v nas verjeli drugi,” je izpostavil.
Premier Golob je ob tem ocenil, da velikost države ni vse, predvsem pa ni šibkost. Kot je poudaril v izjavi, na mednarodni sceni je lahko nasprotno, lahko je prednost, če v to verjamemo. “Pomeni tudi uravnoteženost, s katero lahko dosežemo uspehe, ki jih velike države, obremenjene z zgodovino in močnimi lastnimi interesi, ne morejo. Oči celega sveta bodo uprte v nas. Ugled, ki ga imamo, obrnimo v dejanja, ki bodo pripomogla k miru in stabilnosti na svetovnih žariščih.”
Kot nestalna članica VS OZN bo Slovenija po besedah predsednika vlade nadaljevala z angažmajem na področju človekovih pravic, ki so predpogoj za mir in varne družbe, za enakost spolov, doseganja ciljev trajnostnega razvoja in pravičnejšega sveta. “Ne bomo pozabili na pomen solidarnosti in humanosti. Tako velike potrebe po solidarnosti, kot je danes, v zadnjih 75. letih še ni bilo,” je dodal.
Spomnil je tudi, da bo Slovenija ob vseh večjih krizah in izzivih mednarodne skupnosti septembra 2024, ko bo predsedovala VS OZN, imela priložnost za prihodnost multilateralizma, posebej OZN. “Takrat bo v New Yorku Vrh prihodnosti in bomo voditelji sprejeli Pakt za prihodnost. Naše predsedovanje VS OZN bo tako v najboljšem možnem času. Veseli me, da bom kot predsednik vlade predsedoval VS OZN ravno v tistem tednu,” je zaključil.
V dveh letih mandata bo Slovenija aktivna članica VS in bo skušala s svojimi idejami, predlogi in dobrimi praksami upravičiti pričakovanja članic OZN, ki so Slovenijo izvolile s tako preprečljivo večino. Z vstopom pa je zaživela tudi posebna spletna stran, ki bo osrednja spletna stran z ažurnimi informacijami o aktualnem dogajanju ter delovanju in pobudah Slovenije v tem organu OZN.
Prvi uradni delovni dan za posebno slovensko misijo v New Yorku bo 2. januar. Z Matejem Marnom, vodjo projektne enote Varnostnega sveta ZN na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, smo se pogovarjali o tem, kakšno delo čaka slovensko posebno misijo, koliko ljudi jo bo sestavljalo in kakšne funkcije bodo zasedli. Več o tem v prispevku Sestanki, ceremonije … Kaj čaka Slovenijo kot novo članico varnostnega sveta
Četverica prioritetnih tematskih področij
Dveletno članstvo Slovenije v najpomembnejšem organu za kolektivno varnost v svetu je ključni zunanjepolitični vladni projekt. To članstvo bo Slovenija izkoristila za dvig prepoznavnosti Slovenije v svetu, ki jo bo podkrepila z načelno politiko, demokratično držo, jasnimi stališči ter z vodenjem dialoga in sodelovanjem, so ob tem sporočili z zunanjega ministrstva.
Kot so dodali, bo Slovenija pozornost namenila štirim tematskim področjem: preprečevanje konfliktov; zaščita prebivalstva v oboroženih spopadih; ženske, mir in varnost ter podnebje, mir in varnost.
Ob največjem številu oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni se bo Slovenija zavzemala za krepitev preventivne diplomacije ter opozarjala na grobe in sistematične kršitve človekovih pravic, ki bi lahko vodile v izbruh novih spopadov. Pozvala pa bo tudi k zaščiti mednarodnega humanitarnega prava ter podpirala delovanje humanitarnih organizacij.
“Pri izgradnji miru igrajo osrednjo in pomembno vlogo tudi ženske, brez katerih ni mogoče doseči trajnega miru. Slovenija bo zato poudarjala pozitivno vlogo žensk kot aktivnih udeleženk v političnih in varnostnih procesih ter se zavzemala za celovito, enakovredno in polno vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanja spopadov,” so še sporočili iz kabineta zunanje ministrice.
Podnebne spremembe, degradacija okolja, prehranska varnost in varna preskrba z vodo so prav tako visoko na lestvici vsebinskih prioritet Slovenije. “Trenutno je na dnevnem redu Varnostnega sveta več kot 50 vsebinskih točk, tako tematskih kot geografskih. Slovenija bo aktivno sodelovala pri vseh točkah dnevnega reda, pri čemer bo pri geografskih vprašanjih več pozornosti posvetila dogodkom na Bližnjem vzhodu, Zahodnem Balkanu, Ukrajini in Sredozemlju,” so še zapisali.
Poleg Slovenije so bile junija lani na mesta nestalnih članic Varnostnega sveta za obdobje 2024–2025 izvoljene še Alžirija, Gvajana, Republika Koreja in Sierra Leone. Prvič je bila Slovenija izvoljena v Varnostni svet leta 1997 za mandatno obdobje 1998–1999.
