Menu Item
Na celjskem sodišču bi se danes z zaslišanjem osmih prič moralo nadaljevati sojenje materi še ne dveletnega dečka, ki je lani umrl v razgretem vozilu v Svetem Lovrencu pri Preboldu, in njenemu partnerju. Pravosodni policisti zaradi kadrovske stiske slednjega niso privedli. Zaradi tega je sodnica Maja Manček Šporin prebrala protestno izjavo.
Kot je ob začetku naroka ugotovila predsednica Maja Manček Šporin petčlanskega senata, pogoji za izvedbo naroka niso izpolnjeni, saj so jih iz celjskega pripora obvestili, da zaradi kadrovskih težav in pomanjkanja pravosodnih policistov niso zmožni zagotoviti prisotnosti obtoženega na obravnavi. Ob tem so sodišče seznanili z možnostjo izvedbe naroka s pomočjo videokonference.
Sodnica Manček Šporin je po pooblastilu predsednice Okrožnega sodišča v Celju Petre Giacomelli izkoristila prisotnost medijev na enem trenutno najbolj odmevnih sojenj ter prebrala izjavo, s katero je izrazila nezadovoljstvo nad aktualnimi razmerami.
“Če je še do pred kratkim veljalo, da obtoženec v priporu pomeni, da bo obravnava na sodišču zagotovo izvedena, se je v zadnjih mesecih to spremenilo. Neprivedba pripornikov zaradi kadrovskih težav v zaporih je postalo redna praksa, zaradi katere prihaja do odpovedovanja sodnih obravnav in s tem velikih zastojev v sodnih postopkih,” je ugotavljala sodnica.
Kot je opozorila, so priporne zadeve po zakonu nujne ter zahtevajo prednostno obravnavo, ob tem pa je dodala, da izvedba videokonference ni rešitev za vsak primer. “Če je mogoče tako izvesti posamezni narok, pa na daljavo ni mogoče kakovostno voditi glavne obravnave. Obdolžencem je s tem onemogočen neposreden dostop do sodišča, zagovornikom je otežena kakovostna obramba, sodnike pa se postavlja v položaj oddaljenih ‘online’ odločevalcev v imenu ljudstva,” je dejala Manček Šporin.
Sodnica je poudarila, da zapori delujejo v sklopu ministrstva za pravosodje, ki je z ustrezno kadrovsko politiko dolžno zagotoviti nemoteno delovanje pravosodnega sistema. “Sicer se bomo začeli kmalu srečevati z izpuščanjem pripornikov, ki jim država ni bila sposobna zagotoviti sojenja v času, ki je še sorazmeren z grozečo kaznijo zapora. Pristojne zato sprašujem – kdo bo kriv takrat,” je še dodala sodnica.
Oče krivde ni priznal, mati se o njej ni želela izreči
Sojenje je sicer steklo maja z branjem obtožnice in podajo zagovorov, a njihova vsebina ni znana, saj je zaradi varovanja zasebnosti oškodovancev sodišče izključilo javnost. Sodni senat je javnost izključil tudi iz dela branja obtožnice, saj je ocenil, da so zadeve življenjsko preveč prepletene.
Na aprilskem naroku se 36-letna mati ni hotela izjasniti o krivdi, medtem ko njen 39-letni partner na marčnem naroku krivde ni priznal.
Obtožnica sicer materi umrlega otroka in njenemu partnerju očita štiri kazniva dejanja. To so povzročitev smrti iz malomarnosti, zanemarjanje mladoletnih oseb, surovo ravnanje ter promet s prepovedanimi drogami, ki naj bi jih obtožena prodajala tako mladoletni osebi kot tudi osebam, ki so bile v procesu odvajanja.
Še ne dve leti star deček je 20. junija lani umrl zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročini. Po oceni tožilca Jošta Jeseničnika je bil otrok več ur v pregretem vozilu in ob tem privezan v otroškem sedežu, zato je prišlo do odpovedi tako možganov kot srca in je otrok umrl.
Po besedah tožilca je otrok živel v neprimernih razmerah, saj so bile v hiši prepovedane droge, do katerih je imel dostop. Otrok je imel zanemarjeno zobovje, ogrožen je bil tudi njegov zdrav razvoj, je dejal.
Na pravosodnem ministrstvu obžalujejo kadrovske težave s pravosodnimi policisti
Na ministrstvu za pravosodje obžalujejo, da se kljub vsem ukrepom zaradi naraščanja števila zaprtih oseb, povečuje število odpovednih spremstev na sodne obravnave. Ob tem zagotavljajo, da se trudijo prej izčrpati vse druge možnosti in je odpoved spremstva skrajni ukrep. Letos bodo za reševanje težav zagotovili še dodatne videokonferenčne sisteme.
Kot so pojasnili na ministrstvu, je trenutno v slovenskih zaporih zaprtih 1832 ljudi, zasedenost pa je glede na razpoložljive prostorske zmožnosti več kot 136-odstotna. Povečanje števila zaprtih po njihovem neizogibno vpliva na vse procese v zaporu, porast števila zaprtih, predvsem pripornikov, pa tudi na večje število spremstev zunaj zavodov za prestajanje kazni, saj je potrebno zagotoviti njihovo prisotnost na sodišču v času sojenja.
Zaradi nezadostnega števila pravosodnih policistov, različnih odsotnosti, zakonskega zagotavljanja počitkov in presežnih tedenskih obremenitev z obstoječim kadrom ne uspejo izvesti vseh odrejenih spremstev, pojasnjujejo in dodajajo, da do odpovedi pride, ko so izčrpani vsi notranji viri – med drugim možnost izvedbe videokonference in pomoči med zavodi za prestajanje kazni.
Lani so skupaj izvedli 11.921 spremstev zaprtih oseb zunaj zavodov, odpovedanih pa je bilo 1416 spremstev. S sprejetjem različnih ukrepov si ves čas prizadevajo, da bi bilo odpovedi spremstev čim manj ter v zvezi s tem spodbujajo in krepijo opremljenost zavodov za uporabo videokonferenčnih sistemov.
Število obravnav, ki so potekale na daljavo, so povečali iz manj kot deset v preteklih letih, na 413 v letu 2022 in na 1058 v letu 2023. “Žal pa se ob naraščanju števila zaprtih oseb število odpovednih spremstev kljub temu povečuje, čeprav se trudimo prej izčrpati vse druge možnosti in je odpoved spremstva skrajni ukrep. Letos bomo za reševanje teh težav zagotovili še dodatne videokonferenčne sisteme,” so pojasnili.
Ob tem intenzivno iščejo dodatne rešitve za izboljšanje razmer. V zakonodajnem postopku je predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vsebuje več nujno potrebnih sistemskih rešitev. Osnovni cilj predloga zakona je vzpostavitev pravnih podlag za uporabo ukrepov, s katerimi se v primeru prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora zagotavlja varno in funkcionalno bivanje zaprtim osebam ter opravljanje del in nalog pravosodne varnostne policije z zadostnim številom pravosodnih policistov. Predlog določa začasne ukrepe, ki se v primeru ugotovljenih zaostrenih varnostnih razmer, aktivirajo z odlokom vlade.
Glede kadrovskih razmer so na ministrstvu še pojasnili, da primanjkuje tako pravosodnih policistov kot tudi drugih profilov zaposlenih. Trenutno so odprti zaposlitveni postopki za 69 javnih uslužbencev, od tega 46 za pravosodne policiste. Za pridobitev novih kadrov na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ves čas vodijo zaposlitvene postopke ter krepijo promocijske aktivnosti. Računajo tudi, da bo nova plačna reforma prinesla izboljšanje položaja pravosodnih policistov in posledično omogočila tudi več zanimanja za ta poklic.
Koliko obravnav odpade zaradi kadrovske stiske?
Koliko obravnav odpade zaradi kadrovske stiske, smo vprašali slovenska sodišča. Predsednik Višjega sodišča v Kopru Aleš Arh je za N1 pojasnil, da na višjem sodišču praviloma nimajo glavnih obravnav, pač pa javne pritožbene seje, kolikor to stranke zahtevajo. “V takem primeru ima obtoženec, ki se nahaja v priporu, pravico biti udeležen na javni seji in to se v praksi tudi dogaja,” je rekel. Točne evidence, koliko sej je odpadlo zaradi neprivedbe, na sodišče nimajo.
“Problematika nezmožnosti privedbe pripornikov na pritožbeno sejo je že dalj časa prisotna, vendar pri nas v zadnjem času beležimo manjše število neprivedb, pri čemer pa je treba upoštevati tudi, da se je zmanjšalo število pritožbenih zadev, na katerih je obramba zahtevala udeležbo obtoženca na seji. Glede na to, da njegova udeležba ni obvezna, sodišče lahko opravi sejo tudi v nenavzočnosti obtoženca, v kolikor se obramba s tem strinja, v nasprotnem pa mora sejo preložiti,” je še pojasnil.
Odgovore drugih sodišč še čakamo.
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je poudaril, da so na kadrovsko stisko pravosodnih policistov opozorili zadnji dve pristojni ministrici. “Prihaja do absurdov, ko 150 zapornikov ponoči varuje samo en pravosodni policist. Odhajajočih se ne nadomešča, saj interesa za ta zaposlitev v zaporih ni,” je rekel. Izpostavil je, da je vse več pravosodnih policistov pregorelih ali imajo omejitve pri delu.
Sindikalist je poudaril še, da se problematika vleče že 40 let. “Del krivde je treba pripisati tudi upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, vsem ministrom in vladi. Nobena od vlad se ni lotila tega problema,” je rekel. Januarja se je Verk sestal s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem in mu predstavil problematiko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje