Menu Item
Po precej toplem začetku zime brez snega so se v preteklih dneh temperature vendarle spustile pod ničlo, podobne vremenske razmere pa bodo vztrajale tudi ta konec tedna. Kakšne pa so razmere na smučiščih?
Začetni priokus smučarske sezone je “malo grenak”, pove predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, takoj za tem pa se oprime pozitivnega duha in težko pričakovanega odprtja večine slovenskih smučišč ob koncu tedna. “V primerjavi s preteklimi leti opažamo približno 40-odstotni upad, a upamo, da bomo v preostanku sezone to nadoknadili,” pojasni.
Vodje več slovenskih smučišč so si precej enotni. Smučarska sezona se v zadnjih letih nekoliko zamika. “Letos smo začeli pozno,” pravi vodja smučarskega centra Krvavec Aleš Rebernik. Smučarji so se po zasneženih progah njihovega smučišča po navadi spustili v začetku decembra, letos pa prog zaradi neugodnih vremenskih razmer pred 27. decembrom niso mogli pripraviti, pojasni Rebernik.
Začetek letošnje zime je bil precej topel, snega je bilo malo. V Cerknem nimajo naravnega snega, na Soriški planini ga je “zgolj za vzorec”. Vodjem in drugim delavcem na smučiščih kljub temu ni zmanjkalo zagona in poguma. Pričakovali so ugodne razmere, ki omogočajo umetno zasneževanje. Te so jih s prehodom hladne fronte razveselile v začetku tega tedna. V teh dneh praktično na vseh večjih smučiščih brnijo snežni topi. “Od ponedeljka praktično 24 ur na dan zasnežujemo smučarske proge,” pravi direktor poslovne enote Cerkno Borut Pirih in napove, da bodo smučišče delno odprli v soboto, 13. januarja, na isti dan pa bo ponovno začelo obratovati smučišče na Soriški planini.
Večina smučišč trenutno odprtih le delno
Ta konec vikenda bo obratovala večina večjih, pa tudi manjših smučišč v Sloveniji. A večina jih je oziroma jih bo odprta le delno. Povsod se trudijo z umetnim zasneževanjem, tako da je vprašanje nekaj dni, kdaj bo odprtih več prog oziroma vse. Skoraj s polno kapaciteto na današnji dan obratujeta smučišči Vogel in Rogla, vse več prog pa je odprtih tudi na Krvavcu, Mariborskem Pohorju, v Kranjski Gori in na Kopah. Smučišče Kanin letos ne bo obratovalo, saj ni pravočasno pridobilo uporabnega dovoljenja.
Po snežnih razmerah sezona zaostaja za prejšnjimi, ne pa tudi z obiskom. V Kranjski Gori, kjer je smučanje najbolj priljubljena in dobičkonosna zimska aktivnost domačih in tujih turistov, so namreč kljub manjšemu številu odprtih prog zadovoljni z obiskom.
Prvi v Sloveniji so naprave, na prvo decembrsko soboto, zagnali na smučišču Kope, vse od takrat so tam smučali vsak dan. Vse proge niso bile odprte, zato je bilo dnevnih obiskovalcev manj. Kljub vsemu so glede na razmere “kar zadovoljni” z obiskom, za N1 pove Jaka Knez, vodja tamkajšnjega smučišča in doda, da imajo “že od začetka sezone polne vse nastanitve”.
Zamika sezone ne opažajo na Rogli, kjer v primerjavi z istim obdobjem lani opažajo večji obisk. Po njihovih navedbah so od prvega smučarskega dne, 8. decembra 2023, v novi sezoni našteli skoraj 51.000 smučarjev, kar je približno 14 odstotkov več kot v istem obdobju v sezoni 2022/2023.
Golte odprejo šele v ponedeljek
“Da se januarja še vedno pogovarjamo o odprtju, se še ni zgodilo, odprtje na začetku decembra je cilj, kar nam je v preteklih sezonah tudi uspevalo,” pove Suzana Srdić, direktorica smučišča Golte. Ta še ne obratuje, pričakujejo pa, da bodo prve proge odprli v ponedeljek, 15. januarja.
Vodje oziroma direktorje smučišč zamik sezone v vse kasnejše tedne decembra oziroma celo v januar skrbi predvsem zaradi izgube prihodka od božično-novoletnih počitnic, ki za mnoge predstavljajo ključen del sezone. “Kljub vremenskim razmeram so bili med prazniki hoteli relativno dobro zasedeni, ampak to ni to, če ne obratuje več kot pol smučarskih prog,” pove Marko Rataj, vodja smučišča Mariborsko Pohorje. Z izkupičkom je sicer zadovoljen. Prikimajo mu tudi naši sogovorniki z ostalih smučišč. “14-dnevni zamik, če upoštevamo tudi počitniške dni, pomeni približno polmilijonski izpad, ki mu moramo prišteti še stroške zasneževanja,” pojasni Pirih.
Podatek, da v Sloveniji temperature naraščajo hitreje kot na svetovni ravni, ni nov. Klimatolog Žiga Zaplotnik je v pogovoru za N1 lani pojasnil, da se “za vsake 0,6 stopinje Celzija ogrevanja meja sneženja dvigne za 100 metrov”. To so na lastni koži občutila tudi slovenska smučišča, ki so letošnjo sezono začela nekoliko bolj skromno.
Kljub vsemu prav vsi sogovorniki pozitivno zrejo v preostanek sezone, to je treba poudariti. Veliko si obetajo predvsem od vikenda ob Prešernovem prazniku in zimskih počitnic. “Slab začetek, dober konec,” pove Pirih.
Brez umetnega zasneževanja smučarske sezone tudi v Alpah ni
Naravna snežna odeja nikjer ni debela, zato se večina smučišč zanaša na umetni sneg. “Vsaka pošiljka snega je dobrodošla, vendar pa tako za naša kot druga smučišča v okolici, tudi v Alpah, velja, da brez umetnega zasneževanja smučarske sezone ni,” pojasni Rataj in doda, da je to realnost, stroški zasneževanja pa so samoumevno predvideni v stroškovnih načrtih smučišč. Stroški zasneževanja so z leti vse višji, in čeprav je na voljo vse boljša tehnologija, pa to ni vedno “najbolj ekonomsko vzdržno”, pove Pirih.
Podobno pravi Polona Golija, direktorica turističnega centra Soriška planina. Čeprav si vsi želijo naravnega snega, se je “v zadnjih letih izkazalo, da je umetno zasneževanje nujno potrebno za ohranjanje smučarske tradicije”, pove Golija. Kar nekaj smučišč zato v zadnjih letih investira v sisteme umetnega zasneževanja, med drugim so prav na Soriški planini lani v ta namen odšteli približno dva milijona evrov.
Da grejo vsi napori prav v pridobivanje sredstev za nakup tehnologije za zasneževanje in gradnje novih akumulacijskih jezer, poudarja tudi Paradiž iz Združenja slovenskih žičničarjev. “Ne moremo se sprijazniti, da lahko eno tretjino sezone izpustimo,” pove in nadaljuje, da bi lahko z dovoljšnjimi sredstvi tudi v Sloveniji smučali že novembra in decembra, kot to počnejo v sosednji Avstriji in Italiji. Gradnjo novih akumulacijskih jezer oziroma povečanje obstoječih napovedujejo na Krvavcu in Mariborskem Pohorju.
Turistično sezono bo treba razporediti na 365 dni na leto
Upravljalcem smučišč kljub vsem izzivom ne zmanjka optimizma. “Proti naravi težko kaj naredimo. Izkoristiti moramo situacijo, ki jo imamo, in se obnašati racionalno,” pove Pirih. Smučišča se bodo morala prilagoditi.
Ker bodo vremenske razmere tudi v prihodnje nepredvidljive, smučišča vse več pozornosti namenjajo poletnemu turizmu. “Ogrevanje ozračja nas bo vse skupaj privedlo do tega, da bomo morali turistično sezono razporediti na 365 dni na leto,” pove Borut Pirih iz Cerknega. Čeprav je bila zima v Cerknem do sedaj glavni adut, vse več energije in vložkov posvečajo tudi poletni, spomladanski in jesenski turistični sezoni. Podobno izpostavijo še na Soriški planini, Rogli in Mariborskem Pohorju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje