Vsa slovenska smučišča, z izjemo Kanina, imajo v letošnji zimi skupni težavi - visoke temperature zraka in pomanjkanje snega. Kako se na belo zimo prilagajajo naši smučarski centri in v kakšne rešitve vlagajo?
Zgodnja snežna pošiljka že konec novembra in prva pokoronska sezona brez omejitev. To sta bila dobra obeta smučarskih delavcev pred začetkom letošnje zime. A podoba slovenskih smučišč v začetku januarja kažejo bolj klavrno podobo – snega je na večini smučišč le za vzorec (izjema je Kanin), na niti enem pa ne delujejo vse naprave in proge.
Nekatera smučišča so zato znižala cene vozovnic in jih vrnila na predsezonsko raven.
Letošnji december in začetek januarja sta bila po Evropi v znamenju nenavadno visokih temperatur za ta del leta, s težavami pa se spopadajo številna smučišča v Franciji, Švici in Avstriji.
Večina smučišč pri nas leži na nizki nadmorski višini, v zadnjih letih pa ne morejo računati na stalne snežne padavine in nizke temperature. Velikokrat se namreč zgodi, da kateri od teh dejavnikov izostane.
Preberite še: Namesto mraza in snega zvončki in trobentice
“Ta zima kaže to, kar okoljevarstveniki in tisti, ki že dalj časa opozarjajo, da se planet segreva … da se dejansko temperature dvigujejo. Posledično so nižje ležeča smučišča v velikih težavah s pomanjkanjem snega, praktično ga pa tudi ne morejo izdelovati (t.i. umetni sneg), saj se za izdelavo potrebujejo nizke temperature zraka, vode in z malo relativne vlage,” za N1 pojasnjuje predsednica združenja žičničarjev in direktorica Kanina Manuela Božič Badalič.
“S tako kratko sezono ni mogoče preživeti le z zimskimi prihodki”
Trenutne razmere na nižje ležečih slovenskih smučiščih, kjer se temperature gibljejo okrog 5 stopinj Celzija, tudi ne omogočajo izdelave umetnega snega (oziroma tehničnega snega), saj je previsoka vlaga in temperatura zraka.
“Dejstvo je, da morajo smučišča pred zimsko sezono vložiti veliko finančnih sredstev, da pripravijo žičniške naprave za varno obratovanje. Zima je, z izjemo Kanina in Vogla, zelo kratka in traja nekaj mesecev. Če se zgodi to, kar se je letos zgodilo, praktično ni mogoče preživeti s prihodki iz tako kratkega zimskega obdobja,” meni Božič Badalič.
Nižje ležeča smučišča bi zato morala pripraviti gorske centre za obratovanje v poletnem času, je prepričana. “Seveda pa ni dovolj le prevoz z žičniško napravo, ampak je treba gostom ponuditi aktivnosti, dogajanja, dogodke, ki bodo tudi izven zimskih mesecev privabljali čim več obiskovalcev,” razmišlja Božič Badalič.
Podoben pogled ima tudi nekdanji predsednik združenja žičničarjev, zdaj pa strokovni sodelavec združenja Ernest Kovač.
“Večji centri potrebujejo celoletne programe. Kar lahko uporabljaš pozimi za smučarje, mora biti uporabno tudi v drugih mesecih, ko so na smučiščih predvsem kolesarji, pohodniki in ostali gostje,” meni Kovač in opozarja, da mora biti vlaganje v infrastrukturo z mislijo na celoletno delovanje.
“Zima bo obstajala v takšni ali drugačni obliki”
Pri toplejših zimah in manj padavinah Kovač poudarja še sodobno tehnologijo pri zasneževanju. “Poglejte v tujino. Ko so pogoji, pri njih v treh dneh zasnežijo celotno smučišče. To jim omogoča sodobna tehnologija, ki je učinkovita in hitra. Tudi če pride nato do otoplitve, nimajo takšnih težav. Pri nas, za primerjavo, ko so ugodne razmere, lahko zasnežimo tri proge,” pojasnjuje Kovač, a opozarja, da sodobna tehnologija predstavlja več milijonsko investicijo. Ob sodobnih snežnih topovih sta po besedah Kovača pomembna še dovolj veliki zalogovniki vode, močne črpalke in predvsem hladilniki vode.
Ob tem dodaja, da “kratko in srednjeročno še ni razlogov za paniko”. “Zima bo obstajala v takšni ali drugačni obliki. Tudi v Sahari kdaj zapade sneg. Ne gre le za to, da se ozračje segreva, ampak se predvsem povečujejo ekstremi,” meni.
Smučišča so se lani sicer končno razveselila skoraj 70 milijonov evrov težkega razpisa gospodarskega ministrstva. Na njem je bilo uspešnih deset smučišč oziroma gorskih centrov; Kope, Trije kralji, Velika planina, Vogel, Krvavec, Golte, Rogla, Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje in Cerkno.
V Sloveniji po podatkih družbe K&Z, ki je pred tremi leti za gospodarsko ministrstvo opravila študijo Gorski centri v Sloveniji, število gorskih centrov upada. Zaradi pomanjkanja snega, visokih stroškov obratovanja in vzdrževanja, zastarelih naprav in nezmožnosti izpolnjevanja tehničnih in administrativnih pogojev je v zadnjih letih opustilo obratovanje več kot 30 centrov. Trenutno jih je v Sloveniji 60, na katerih po podatkih iz leta 2019 obratuje malo manj kot 190 žičnic, ki pa so zelo stare.
Ko narava ni radodarna s snežnimi padavinami, smučišča izdelujejo umetni sneg. Tehnični oziroma umetni sneg je veliko bolj obstojen od naravnega, saj ima večjo gostoto in vsebuje manj zraka od naravnega. Tako je bolj odporen na višje temperature.
Večina slovenskih smučišč ima okrog 30 centimetrov snega, na Kaninu pa je snežna odeja debela 105 centimetrov. Najvišje ležeče smučišče in Vogel nimata umetnega zasneževanja, ostala nižje ležeča smučišča pa koristijo tudi zasneževanje. Cene umetnega snega so se zaradi višjih cen elektrike v zadnjem obdobju dvignile vsaj za trikrat, razlaga Božič Badalič.
Na Krvavcu veliko večino predstavlja zimska sezona
Na Krvavcu delujeta le dve od sedmih žičnic in šest prog, v prihodnjem tednu pa upajo na ohladitev. “V tem trenutku se trudimo na vse načine, da zagotovimo čim boljše pogoje za smuko v dani situaciji,” na Krvavcu pojasnjujejo načrt v prihodnjih tednih.
Lansko sezono so našteli 122 smučarskih dni, v predlanski pa 123. Pred letom 2000 so bile tudi sezone, ko se je na Krvavcu smučalo tudi 159 dni.
Zimski del sezone jim še vedno prinaša glavnino prihodkov – okrog 80 odstotkov.
“Poleti ponujamo različne aktivnosti in doživetja bike park, pustolovski park, adrenalinski spusti, pot pastirskih škratov ter številne pohodniške poti,” je poletni program na Krvavcu. Pri rešitvah upajo tudi na pomoč države, da jim pride “nasproti z morebitnimi pomočmi pri investicijah v razvoj gorskih centrov, pri novih napravah ali pri obnovi obstoječih”.
Na Rogli lani 122 smučarskih dni
Tudi na Rogli, kjer deluje ena od dveh žičnic in osem od 11 vlečnic, bodo poskušali še naprej zagotavljati najboljše možne razmere v danih pogojih.
“Seveda smo pripravljeni na sprotno prilagajanje vremenskim razmeram in takojšnje tehnično zasneževanje, ko bodo za to primerne temperature. Kljub nekaterim črnogledim napovedim in negotovim razmeram pa se nadejamo uspešne zimske sezone,” so pojasnili za N1. Letos imajo “pomoč” tudi petih novih snežnih topov.
V lanski sezoni so obratovali 122 dni, kar je primerljivo s sezono 2018/2019, rekord pa so postavili 1998/1999 in 2005/2006, ko so našteli 158 smučarskih dni.
Zimska sezona na Rogli predstavlja 65 odstotkov vseh prihodkov smučišča, tretjina pa prinese poletna sezona.
“V zadnjih letih se delež prihodkov, ustvarjenih v času poletja in izven sezon, povečuje. Intenzivno usmerjanje v kakovost in razvoj doživljajske ponudbe na prostem v zadnjih letih se je namreč izkazalo za pravo odločitev,” pojasnjujejo razporeditev prihodkov. Izpostavljajo predvsem turizem za vrhunske športnike, ki prihajajo na priprave in povezovanje v sredogorski turistični športni center.
Pohorje sredi zime vabi tudi kolesarje
Snega le za vzorec in le ena od petih delujočih žičnic je trenutno stanje na Pohorju. V petek so ob smučarjih sredi zime začeli vabiti tudi kolesarje, saj so odprli kolesarski park, ki ponuja spuste z gorskimi kolesi, in sicer obratuje po smučarski sezoni.
“Upamo, da bo mrzlo vreme letos še omogočilo zasneževanje smučišč,” so želje Marproma, ki upravlja mariborsko Pohorje. Lani so sezono končali s 110 smučarskimi dnevi, kar je veliko bolje kot dve sezoni pred tem, ko so našteli 92 in 95 dni.
Vogel polovico prihodkov ustvarijo poleti
Na Voglu je porazdelitev prihodkov med poletno in zimsko sezono razdeljeno na polovico. V razpisu gospodarskega ministrstva za razvoj gorskih centrov so bili uspešni s projektom panoramske krožne kabinske žičnice, želijo pa si dodati predvsem produkte, ki bi nadgradili letno turistično sezono.
Največji delež gostov v poletni sezoni predstavljajo tuji obiskovalci, Vogel pa je ob tem tudi priljubljeno izhodišče za krajše in daljše pohodniške ture.
Za letošnjo zimsko sezono še naprej ostajajo optimistični in upajo na kakšno snežno pošiljko. Lani se je na Voglu smučalo 131 dni, kar je bila ena najuspešnejša v zadnjih desetih letih; zaradi izredno lepega vremena in zadostne količine snega.
Kanin nima težav s snegom, ampak vetrom in meglo
Najdaljše zimske sezone imajo sicer na najvišjem smučišču pri nas, Kaninu. Smuča se lahko tudi 170 dni v letu oziroma skoraj pol leta. Pomanjkanje snega na smučišču skoraj ni, saj je najvišja točka na 2.300 metrih nadmorske višine, večje preglavice pa jim povzročata sneg in megla.
“Na Kaninu traja zimska sezona vse od decembra do maja, potem gremo direktno v poletno sezono, praktično naslednji dan,” razlaga vodja smučišča Božič Badalič.
Poletna sezona traja vse do sredine septembra, Kanin pa takrat obišče skoraj 30.000 obiskovalcev, kar je skoraj toliko kot pozimi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje