Sneženje zajelo Slovenijo, v Piranu sprožili sireno javnega alarmiranja

Ponekod po Sloveniji je sneg že zajel nižjeležeče kraje, obilno sneženje pa bo ponoči zajelo večji del države. Na cestah so že plužne in posipne skupine, zato je promet ponekod upočasnjen. Pristojni voznikom svetujejo, naj bodo na cestah previdni in vožnjo prilagodijo vremenskim razmeram.

Na prometnoinformacijskem centru voznike opozarjajo, naj prilagodijo hitrost razmeram na cestah, povečajo varnostno razdaljo ter upoštevajo, da bodo za pot potrebovali več časa kot običajno. Na agenciji za varnost prometa pa voznikom svetujejo, naj se na pot dobro pripravijo.

Uporaba verig je obvezna čez prelaze Predel, Korensko sedlo, Ljubelj in Jezersko. Cesta čez prelaz Vršič je zaprta. Na cestah Spodnja Idrija–Ajdovščina in Col–Ajdovščina je promet prepovedan za priklopnike in polpriklopnike, so zapisali na spletni strani prometnoinformacijskega centra.

V predoru Karavanke so zaradi vremenskih razmer predčasno končali dela. Promet bo zato izmenično enosmerno potekal znova od prihodnjega ponedeljka do petka. Z Javne agencije RS za varnost prometa so medtem že sporočili, da bo v četrtkovih jutranjih urah na prehodu iz Primorske v Notranjsko žled.

Previdno v prometu!
⚠️Zjutraj bo na prehodu s Primorske na Notranjsko žled.
⚠️Na Gorenjskem, v višjih legah S Primorske, na Notranjskem bo zapadlo do 30 cm snega, po nižinah osrednje in J Slovenije do 20, na V do okoli 10 cm. pic.twitter.com/MUuNKUs01r

— Varnost prometa (@varnostprometa) December 8, 2021

V Julijskih Alpah naj bi po napovedih meteorologov zapadlo do pol metra snega, na območjih med Gorenjsko in Notranjsko ter v višjih legah severne Primorske pa do 30 centimetrov.

Povišala se bo tudi gladina morja, ki bo poplavljalo nižjeležeče dele obale. Z Uprave RS za zaščito in reševanje so v sredo v večernih urah sporočili, da so v občini Piran zabeležili več prijav dogodkov ter aktivirali prostovoljna teritorialna gasilska društva. Enote o poškodovanih in številu poškodb še niso poročale. V Piranu so zaradi visokega plimovanja malo pred deseto uro sprožili tudi sireno javnega alarmiranja.

Agencija RS za okolje (Arso) je za sredo in četrtek za velik del države izdala oranžno vremensko opozorilo.

Naravna nesreča največje razsežnosti

Najhujši žled, ki je poškodoval skoraj 900 tisoč hektarjev slovenskega gozda, smo sicer imeli 30. januarja leta 2014. Takrat se je žledenje začelo na prehodu iz obalno-kraškega v celinsko območje, nekaj dni kasneje se je žledenje začelo tudi drugod po Sloveniji. V slovensko zgodovino se je zapisal kot ena najhujših naravnih ujm, nastalo pa je za več kot 400 milijonov evrov škode. Arso je takrat za severozahod države zaradi izrednih vremenskih razmer izdal opozorilni rdeči alarm.

Leden oklep na krošnjah dreves, debeline do pet centimetrov, je poškodoval gozdove na območju Razdrtega, Postojne, Pivke in Knežaka. Velik del države je bil zaradi poškodb na električnem omrežju brez elektrike, najhuje pa je bilo prav na Notranjskem. Na Postojnskem je brez elektrike ostalo več tisoč odjemalcev, skupno je v Sloveniji brez elektrike ostalo več deset tisoč gospodinjstev.

Sneg, žled, poledica in podrto drevje so veliko težav povzročili tudi v cestnem in železniškem prometu, življenje na najbolj prizadetih območjih pa se je povsem ustavilo. Žled je leta 2014 terjal tudi več smrtnih žrtev. Na Pohorju je med sanacijo elektrovoda umrl 20-letnik, v Pivki pa moški, ki se je zaradi nepravilne uporabe generatorja zastrupil z monoksidom. Med sanacijo gozdov po žledu je umrlo še več oseb. Iz ljubljanskega živalskega vrta pa sta takrat zaradi podrte ograde pobegnila tudi risa.

Kaj je žled?

Žled je ledena obloga na drevju, grmovnicah, žicah, stebrih daljnovodov idr. Nastane, ko zaradi temperaturne inverzije dežuje pri negativni temperaturi zraka. Praviloma je omejen na višinski pas do 900 metrov nadmorske višine.

V Sloveniji je najbolj ogroženo območje zaradi žledoloma območje Brkinov in Postojnskih vrat. Poškodbe zaradi žleda so pogostejše pri listavcih, saj imajo veliko površino vej, na katere se oprijema led. Med iglavci so po žledu zaradi krhkih vej najpogosteje poškodovani bori. Ob zmernem žledenju so poškodbe omejene predvsem na lomljenje posameznih vej, kadar pa je žledenje intenzivno, nastajajo velikopovršinske poškodbe drevja.