Upravno sodišče je pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o kršitvah integritete nekdanje trboveljske županje Jasne Gabrič. Gre za njeno dejanje, ko je za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo. Nekdanja županja meni, da kršitve integritete ni bilo, saj je v obeh očitanih primerih na sodišču nastopala v vlogi županje in ne privatno.
Postopek je KPK začela na podlagi prijave iz leta 2022, iz katere so izhajali očitki, da je tedanja županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo.
Komisija je očitke iz prijave potrdila. Ugotovila je namreč, da je Občina Trbovlje za pravno svetovanje v zadevi odpoklica članov nadzornega sveta javnega podjetja Komunala Trbovlje najela odvetniško družbo. Hkrati pa je isto odvetniško družbo za zasebno zastopanje v postopku pred KPK, ki se je nanašal na isto zadevo, pooblastila tedanja županja Občine Trbovlje. To pomeni, da je ista odvetniška družba na eni strani zastopala interese subjekta javnega sektorja (Občine Trbovlje), na drugi strani pa je zastopala interese odgovorne osebe istega subjekta (tedanje županje Jasne Gabrič), ki se je v postopku pred komisijo znašla zaradi svojih službenih ravnanj, so sporočili iz KPK.
Da so interesi subjekta javnega sektorja in interesi njegovega predstojnika v posameznem postopku lahko različni, je KPK opozorila že večkrat. “Zato takšno ravnanje Jasne Gabrič predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov, s tem pa ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, kar predstavlja kršitev integritete,” so zapisali.
Zoper ugotovitve, ki jih je KPK sprejela avgusta 2023, je Jasna Gabrič sprožila upravni spor, a je upravno sodišče januarja letos tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo ugotovitve komisije. Kot so navedli v KPK, se je sodišče med drugim opredelilo, da za kršitev integritete zadošča že možnost obstoja razlik v interesih subjekta javnega sektorja in funkcionarja ter da “že zgolj ta možnost vzpostavi dolžnost funkcionarja, da se izogne tveganju, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi”.
Gre že za peti pravnomočno potrjen primer kršitve integritete v zvezi s tovrstnim najemanjem odvetniških storitev, pri čemer je v vseh primerih ugotovitve KPK potrdilo tudi sodišče, so še zapisali.
Gabrič: Nastopala sem v vlogi županje, zato kršitve integritete ni bilo
Nekdanja županja meni, da so bili njeni interesi drugačni od interesov občine, zaradi česar meni, da ni kršila integritete. KPK je kršitev ugotavljala v dveh primerih, v obeh pa je po njenih navedbah opravljala funkcijo županje in ne zasebne funkcije. Očitki so bili namreč vezani na službo, “zato trdim, da so bile transparentne in narejene v dobri veri”.
“Tudi dvojno pooblastilo, ki ga je zahtevala odvetniška družba, je bilo podpisano za zastopanje občine in mene kot županje ter vedno komunicirano s strani uslužbencev občine ter občinskih uradnih komunikacijskih kanalov, torej ni šlo za zasebno pooblastilo, ker žig občine ne igra nobene vloge, kot je temu pritrdilo tudi sodišče v 17. točki sodbe. Prav tako na morebitno spornost zadeve ni opozorila niti takratna direktorica občinske uprave pravnica po izobrazbi, ki je podpisovala notranje listine kot tudi ne Odvetniška družba Pirc Musar, ki je izvajala storitve,” je še zapisala.
Dodaja, da bo zahtevala presojo ustreznosti odločitve sodišča tudi v postopku pred vrhovnim sodiščem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje