Menu Item
Ureditev, da sodnike vrhovnega sodišča voli DZ, ni ustrezna, v letnem poročilu za lani navaja sodni svet. Ob tem predlaga, da se imenovanje vrhovnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča izvzame iz pristojnosti državnega zbora ter da se razmisli tudi o ustreznosti ureditve, po kateri sodnike voli DZ na predlog sodnega sveta.
Sodni svet v letnem poročilu za lani, ki je dostopno na spletnih straneh DZ, ponovno izpostavlja nekatere sistemske težave, s katerimi se soočajo sodišča. Odprava omenjenih sistemskih težav bi po mnenju sodnega sveta pozitivno vplivala na rezultate dela sodišč, zato v poročilu znova izpostavlja tudi svoja priporočila oz. smernice v zvezi s tem.
“Sodniki so bili zavrnjeni politično”
Glede imenovanja vrhovnih sodnikov in izvolitve sodnikov nižjih stopenj sodni svet meni, da sedanja ureditev, po kateri sodnike vrhovnega sodišča voli državni zbor, ni ustrezna. To se je že večkrat pokazalo pri imenovanju predlaganih kandidatov za vrhovne sodnike, ko o predlaganih kandidatih v državnem zboru bodisi med poslanci ni bila opravljena razprava bodisi so bili v razpravi izpostavljeni primeri, ko je sodnik odločal v politično izpostavljenih zadevah.
“Oboje jasno nakazuje na to, da so bile odločitve o zavrnitvi predlogov sprejete politično, in ne na podlagi strokovnih argumentov. Politično izbiranje sodnikov pa ni standard sodobnih demokratičnih družb,” v poročilu navaja sodni svet, ki ga vodi Vladimir Horvat.
Glede kadrovske problematike sodišč sodni svet meni, da se mora število sodnikov približati evropskemu povprečju, ob čemer pa se pridružuje opozorilom vrhovnega sodišča, da se s postopnim zniževanjem števila sodnikov v prihodnje ne bo več moglo nadaljevati, dokler sodišča ne bodo imela podpore v obliki zadostnega in ustrezno usposobljenega sodnega osebja. Slednje predstavlja vedno večji problem, saj se sodišča zaradi neustreznih plač spopadajo z velikimi težavami pri pridobivanju tovrstnega kadra. V zvezi s tem bo po mnenju Sodnega sveta treba nasloviti tudi vprašanje ustrezne umeščenosti sodnega osebja v plačno lestvico, opozarjajo.
Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so prav ta teden vložile predlog spremembe ustave, s katerim bi se pristojnost imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z državnega zbora prenesla na predsednika republike. To bi po mnenju koalicije zagotovilo potrebno depolitizacijo sodstva.
Sodniki hočejo več pomoči in višje plače
V zvezi s problematiko poglabljanja generacijske vrzeli v vrstah sodnikov Sodni svet vztraja, da mora biti temeljno merilo pri izbiri kandidatov za sodniška mesta strokovnost, pri čemer pa že sedaj pri izbiri kandidatov upošteva tudi spolno in starostno strukturo na sodiščih. Poleg tega je prav, da so sodniki praviloma ljudje z več življenjskimi in strokovnimi izkušnjami. Sodni svet v zvezi s tem med drugim podpira prizadevanja ministrstva za pravosodje in pobude vrhovnega sodišča za prenovo sistema usposabljanja kadrov za pravosodne funkcije.
Resno oviro za zaposlovanje najboljših pravnih strokovnjakov na sodniških mestih in za neodvisnost sodstva po mnenju Sodnega sveta sicer predstavlja tudi neustreznost plačnega položaja sodnikov. Kot opozarjajo, je trenutna višina plač sodnikov namreč nespremenjena že od leta 2012.
Sodni svet je lani na ustavno sodišče naslovil zahtevo za oceno ustavnosti predpisov, ki urejajo sodniške plače, povračila stroškov in druge prejemke, ob čemer pa poziva vlado in DZ, da navedeno stanje uredita še pred odločitvijo ustavnega sodišča.
“Z rastjo življenjskih stroškov in naraščajočo inflacijo, ob tem, ko plače sodnikov ostajajo enake, se materialni položaj sodnikov še dodatno poslabšuje. Zaradi neustrezno zagotovljene materialne neodvisnosti sodnikov je ogrožena tudi neodvisnost sodnikov nasploh, navedeno pa negativno vpliva na stanje pravne države,” opozarjajo.
Glede sistema napredovanja sodnikov pa sodni svet še naprej vztraja pri priporočilu, da bi bilo smiselno poenostaviti sistem rednega napredovanja sodnikov ter pozornost posvetiti le ocenjevanju sodnikov, ki pozitivno ali negativno odstopajo od povprečja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje