Z namenom depolitizacije postopkov imenovanja sodnikov so koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica v parlamentarni postopek vložile predlog spremembe ustave, s katerim bi se pristojnost imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z državnega zbora prenesla na predsednika republike. V sodnem svetu in Slovenskem sodniškem društvu koalicijski predlog pozdravljajo, oboji so namreč že večkrat opozorili na politizacijo v primerih imenovanja sodnikov. Kaj prenos pristojnosti dejansko pomeni v praksi in ali lahko predsednik republike zavrne imenovanje sodnika, nam je pojasnil profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Igor Kaučič.
Čeprav vsebina koalicijskega predloga za spremembo ustave še ni javno dostopna, je s spletne strani državnega zbora razvidno, da se spremembe nanašajo na štiri člene ustave, ki določajo imenovanje sodnikov. Kot je v sredo pojasnila prvopodpisana pod predlog poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer, v koaliciji menijo, da je “funkcija predsednika republike veliko manj politična kot funkcija državnega zbora”, s predlogom pa bi se odpravile večletne sistemske anomalije na področju imenovanja sodnikov. Te bo še naprej predlagal sodni svet, koalicija pa ni naklonjena predlogu, da bi se spremenila tudi sestava v sodnem svetu.
Profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič meni, da koalicijski predlog dejansko pomeni depolitizacijo odločanja o sodnikih, saj trenutno o njih odloča “najbolj politično telo v državi – državni zbor”. Kot je pojasnil za N1, gre sicer za predlog, ki je star že najmanj 20 let in je bil tudi že večkrat obravnavan. Sam ključnega razloga za prenos pristojnosti imenovanja sodnikov z državnega zbora na predsednika ne vidi v depolitizaciji, ampak gre po njegovem za “sistemski razlog”. “Sodstvo je tretja veja oblasti v državi in zanj mora veljati, da se ne sme samo obnavljati, to bi bilo napačno. Pri imenovanju bi morale sodelovati vse tri veje oblasti, zlasti izvršilna v vlogi predsednika republike,” je povedal Kaučič.
“V nobeni evropski državi vseh sodnikov ne voli parlament. V Sloveniji pa državni zbor voli vse sodnike na vseh stopnjah. Še posebej gredo skozi volilno proceduro državnega zbora vrhovni sodniki in predsednik vrhovnega sodišča. Vsaj eden od teh je kar trikrat voljen v državnem zboru, kar je zelo neobičajno. Stroka se prav zaradi tega že od nekdaj zavzema, da se državnemu zboru odvzame ta pristojnost in se prenese na predsednika republike ali sodni svet,” je pojasnil Kaučič.
Ob tem je še poudaril, da sta zgoraj navedeni možnosti uveljavljeni tudi drugod po Evropi. Starejši parlamentarni sistemi imajo v veljavi, da sodnike imenuje predsednik republike, sodobnejši sistemi pa so to vlogo dodelili sodnemu svetu. “Seveda je pri tem ključno dejstvo, da predsednik republike ne izbira sodnikov. Predsednik zgolj imenuje sodnike na funkcijo, potem ko jih izberejo in preverijo posebni organi, torej sodni svet,” je še dodal Kaučič.
Po predlogu koalicijske ustavne spremembe bi vse sodnike na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike. Kaučič je sicer poudaril, da predloga še ni videl, se mu pa poraja vprašanje, ali bo to veljalo tudi za imenovanje vrhovnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča. “Ne vem, ali bo za ti kategoriji obstajal poseben sistem ali pa bo obveljalo, da ti funkciji imenuje državni zbor,” je še povedal Kaučič.
Ali lahko predsednik republike tudi zavrne predlog sodnega sveta in sodnika ne imenuje na položaj?
Predsednik republike ne more zavrniti imenovanja sodnikov, razen v primeru tehtnih zakonskih pomislekov. “To lahko stori le, če ima utemeljene zakonske razloge, vendar mora neimenovanje pisno utemeljiti sodnemu svetu. V praksi pa se to ne dogaja,” je pojasnil Kaučič in dodal, da bi bil postopek pri imenovanju sodnikov s strani predsednika republike zelo podoben postopku kot pri razglasitvi zakonov. Predsednik republike razglaša v državnem zboru sprejete zakone in nima pravice, da bi zakon zaradi vsebinskih oziroma “materialnopravnih” razlogov zavrnil.
“Predsednik lahko zavrne razglasitev zakona le zaradi procesnih razlogov. Ustavno sodišče je ob enem od presojanj navedlo tri tovrstne procesne razloge: če državni zbor zakona ni sprejel v ustreznem postopku, če v državnem zboru pri sprejemanju ni bilo ustrezne večine in če bi o zakonu moral biti izveden referendum, pa ni bil. Predsednik republike je v takšni poziciji v parlamentarnem sistemu, da vprašanj ne presoja vsebinsko, ampak skrbi za ustavnost in zakonitost takšnih postopkov,” je za N1 povedal Kaučič.
Ob tem je dodal, da predsednik republike v postopku imenovanja sodnikov nikakor ne bi sodeloval vsebinsko, saj bi bil vezan na predlog sodnega sveta. Če njihovega predlaganega kandidata ne bi imenoval, bi to moral zelo podrobno utemeljiti, nato bi se izvedel še poseben postopek, v katerem bi ponovno preučili zavrnjenega kandidata,” je še poudaril Kaučič in dodal, da predsednika v primeru zavrnitve imenovanja sodnika zaradi procesnih razlogov najverjetneje ne bi doletela ustavna obtožba.
Uvedbo postopka o ustavni obtožbi predsednika republike mora državnemu zboru predlagati najmanj trideset poslank in poslancev. Predlog za uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike, ki je zapisan v 109. členu ustave, mora vsebovati opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona in predloge dokazov o očitani kršitvi.
Ker smo že zelo blizu predsedniških volitev, se postavlja tudi vprašanje, ali bi morda predsednik pri imenovanju sodnikov lahko igral tudi na karto političnih barv lastnega ozadja. Čeprav večina predsednikov poudarja svojo strankarsko neodvisnost, smo v Sloveniji imeli že dva predsednika republike, ki sta bila nekoč tudi predsednika svojih strank.
“Ko smo presojali, ali je bolje, da sodnike imenuje predsednik republike ali državni zbor, smo ugotovili, da sta oba organa sicer politična, vendar je strankarski ideološki del pri predsedniku republike tradicionalno manj prisoten kot v državnem zboru, ki je politično telo,” je dajal Kavčič in zavrnil možnost, da bi predsednik po načelu političnega ozadja imenoval sodnike.
Sestava sodnega sveta za zdaj ostaja nespremenjena
Sodni svet, ki bo še vedno predlagal sodnike, sestavlja enajst članov, od tega imajo sodniki zagotovljenih šest mest, ki jih izvolijo sodniki sami, pet pa je pravnih strokovnjakov, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsednika republike. Kaučič je poudaril, da je v javnosti velikokrat napačno tolmačeno, da je sodni svet dejansko sodni organ, saj gre dejansko za “posebni ustavni organ”, ki je namenjen obnavljanju sodstva.
Težavo vidi v tem, da sodnike voli državni zbor, četudi jih predlaga sodni svet, v katerem pa imajo sodniki večino.
V NSi so se v svojem sklopu predlogov ustavnih sprememb tudi sami zavzeli za način imenovanja sodnikov, a so poleg tega predlagali še, da bi se spremenila tudi sestava sodnega sveta. Temu pa v koaliciji niso najbolj naklonjeni.
Lucija Tacer je povedala, da se koalicijske predlagane spremembe ne dotikajo člena ustave, ki se nanaša na sodni svet, ker niso “našli tako širokega konsenza kot za ostale člene”. Poslanka SD Meira Hot je še poudarila, da ima sodni svet poseben položaj v slovenskem pravnem sistemu in je tisti, ki zagotavlja nepristranskost sodne veje.
Poznavalec ustavnega prava Igor Kaučič pa meni, da bi bilo v primeru prenosa pristojnosti imenovanja sodnikov na predsednika republike treba spremeniti sestavo sodnega sveta. Predsednik republike v sodni svet namreč predlaga pet pravnih strokovnjakov. Če bi predsednik republike imenoval sodnike, hkrati pa predlagal pet članov sodnega sveta, bi bila po Kavčičevih ocenah moč predsednika bistveno prevelika.
Predlog NSi o spremembi sestave sodnega sveta zato vidi kot “inicialni” predlog, ki bi moral priti v strokovno obravnavo.
“Bolje bi bilo, da bi sestavo sodnega sveta, v katerem ima sodništvo zdaj večino, preoblikovali tako, da bi se razmerje izenačilo ali pa da bi bili celo sodniki v manjšini. V nekaterih drugih državah je v takšnih primerih praksa, da sta člana sodnega sveta predsednik vrhovnega sodišča ali pa na primer minister za pravosodje,” meni Kavčič. Dodal je, da koalicijski predlog odpira številna vprašanja, na katera je treba odgovoriti.
V Slovenskem sodniškem društvu in sodnem svetu pozdravljajo koalicijski predlog spremembe ustave
Gre za uresničitev dolgoletnih prizadevanj sodniškega društva za odpravo vpliva političnih strank na sodno vejo oblasti, je za N1 zapisala predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević in pozdravila začetek postopka sprememba ustave. “To je še posebej pomembno za imenovanje vrhovnih sodnikov, saj je s sedanjo ureditvijo obstajala nevarnost neposrednega političnega sankcioniranja njihovega sojenja na predhodnih stopnjah, kar se je žal že tudi dogajalo,” meni Bergant Rakočević. Dodala je, da v sodniškem društvu nasprotujejo, da bi se spreminjala sestava sodnega sveta.
Ta je po mnenju sodniškega društva že zdaj ustrezno “diverzificiran” in – nasprotno od Igorja Kaučiča – trdi, da bi v njem izvoljeni sodniki morali obdržati večino.
“Verjamemo in pričakujemo, da bi predsednik republike pri imenovanju sodnikov spoštoval predlog sodnega sveta kot najvišjega strokovnega ustavnega organa in nikakor ne bi naknadno opravljal lastne dodatne presoje,” so še zapisali v odgovoru na naše vprašanje, ali menijo, da bi lahko predsednik republike vplival na imenovanje sodnikov.
Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat pa je sporočil, da sicer s predlogom postopka za spremembo ustave uradno niso seznanjeni, so pa bili o tem obveščeni iz medijev. “Če držijo informacije, da predlog ustavnih sprememb pristojnost za imenovanje sodnikov prenaša na predsednika republike, sodni svet tak predlog podpira. Sodni svet je že večkrat opozoril na neustreznost sistema imenovanja kandidatov za sodnike v državnem zboru, kar še zlasti velja za sodnike Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,” je za N1 odgovoril Horvat.
Spomnil je tudi na lanske dogodke, ko v državnem zboru nista bila izvoljena dva kandidata za vrhovnega sodnika: Aleksander Karakaš in Stanka Živič.
“Sodstvo potrebuje najboljše pravnike in pravnice, zato je nujno, da se strankarska politika umakne iz postopkov imenovanja sodnic in sodnikov,” je poudaril Horvat in dodal, da je sodni svet že leta 2020 podal pobudo za spremembo ustave, da bi se pristojnosti za imenovanje sodnikov z državnega zbora prenesla na drug ustavni organ.
V navedenih postopkih morajo biti na prvem mestu zagotovljena načela strokovnosti in transparentnosti. Pobuda sodnega sveta je bila tedaj predstavljena predsedniku republike, predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade in nato ob različnih priložnostih večkrat ponovljena, so še dejali v sodnem svetu.
Za spremembo ustave bo koalicija potrebovala dvotretjinsko večino v državnem zboru, kar pomeni, da bodo morali iskati pomoč v opoziciji. V NSi so že večkrat poudarili, da bodo v opoziciji delovali konstruktivno, za predlog spremembe ustave, ki ga je predlagala koalicija, pa pravijo, da je konsenz mogoč. NSi in koalicija sta enotna predvsem glede preoblikovanja oziroma celo ukinitve državnega sveta. Temu sicer niso najbolj naklonjeni v stranki SD.
V NSi so naklonjeni tudi ideji, da bi ministre namesto državnega zbora imenoval predsednik republike. Ta njihovega imenovanja sicer ne bi mogel zavrniti.
Koalicija je sicer že pred časom napovedala, da se bodo lotili še več ustavnih in sistemskih sprememb, vendar teh ta zdaj ne želijo javno komentirati. Kot je mogoče slišati, bi se lahko lotili spremembe volilnega sistema. Ukinitvi možnosti interpelacije posameznih ministrov – namesto tega bi se interpelacija nanašala na celotno vlado – pa niso naklonjeni v Levici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje