Predsednik vlade Robert Golob je danes v državnem zboru napovedal, da želi vlada za saniranje škode po poplavah, ki sicer še ni ocenjena, v prvi fazi zbrati 4,7 milijarde evrov. Od tega bi 1,3 milijarde evrov zbrali od državljanov in podjetij. Kako, še ni jasno. Za zdaj je edini znani vir solidarnostni prispevek, s katerim naj bi zbrali približno 300 milijonov. Prispevek bodo po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča plačevali tudi tisti, ki so bili v poplavah prizadeti.
Predsednik vlade Robert Golob je danes v državnem zboru (DZ) predstavil grobo finančno konstrukcijo sanacije po poplavah, ki so v začetku avgusta prizadele Slovenijo. Kot je dejal, namerava država zbrati med 6,7 in 7 milijard evrov. Za zdaj, je dejal, imajo načrt za 4,7 milijarde evrov.
Dve milijardi naj bi dobili iz evropskih sredstev, skozi prerazporejanje oziroma varčevanje na nekaterih proračunskih postavkah 1,1 milijarde evrov, 350 milijonov bodo fizičnim in pravnim osebam neposredno pokrile zavarovalnice. Še okoli 1,3 milijarde evrov pa pričakujejo od solidarnostnih prispevkov. Prav ta zadnja postavka je seveda najbolj zanimiva, saj pove, koliko nameravajo zbrati od nas, državljanov, in podjetij.
Koliko bo prinesla včerajšnja širitev davčne osnove?
Vlada je učinek solidarnostnega prispevka po prvotni ureditvi do zdaj ocenjevala na okoli 150 milijonov evrov letno.
Namesto 150 milijonov evrov letno bodo zdaj torej zbrali od 155 do 156 milijonov evrov. Kot je opozoril minister, bodo v prvem letu tudi stroški pobiranja relativno visoki. “Del teh ljudi bo moral dobiti posebno odločbo in bo treba prilagoditi program, tako da stroški vseeno ne bodo tako nizki.”
Zakaj včerajšnja širitev?
Boštjančič je dejal, da je bila osnovna ideja solidarnostnega prispevka, da bi obdavčili tri promile prihodkov iz delovnega razmerja, potem pa so včeraj z amandmajem to širili še na tako imenovane pasivne dohodke (iz pobranih najemnin, dividend …).
“Kot že omenjeno, gre preprosto za logiko, da tisti, ki ima več, prispeva več. Del prebivalcev, relativno majhen, ima relativno velike dohodke iz tega naslova. So ljudje, ki imajo deset in več nepremičnin, ki jih oddajajo in živijo od tega. Po prvotni verziji bi bili ti ljudje izključeni, zdaj ne bodo. V resnici se nam zdi to pravilno in upravičeno. To je tista solidarnost, o kateri ves čas govorimo,” je dejal minister.
Ali bodo plačevali tudi prizadeti v poplavah?
“Načeloma ja,” je dejal minister. “O tem je bilo veliko razprave. Težava pa je v resnici čisto tehnična, saj v primeru izločitve posamezne skupine iz obračuna prispevka tega zelo verjetno ne moremo poračunati ob dohodnini, ampak bi morali izdati posebno odločbo, kar bi vse zamaknilo. Zelo veliko smo se pogovarjali o tem, saj se strinjamo, da je to na neki način absurdno. A z izločitvijo bi vse tako zapletli, da smo idejo opustili.” Dodal je, da gre primarno za solidarnostne sobote in ne za prispevek.
Žiga Živulović jr./BOBO
S prispevkom bomo zbrali 310 milijonov, kdo bo pokril preostalo milijardo?
Kot navajamo uvodoma, je Golob dejal, da želijo s prispevkom zbrati 1,3 milijarde v petih letih, za zdaj pa je jasno le, kako bodo dobili 310 milijonov evrov. Na kakšen način bodo v petih letih zbrali še milijardo?
“Vlada še preučuje ukrepe, deluje pa v skladu z idejo, da tisti, ki ima več, lahko prispeva več. Vse, kar smo do zdaj naredili in kar bomo, gre v to smer,” je dejal Boštjančič.
Kasneje pa je Golob v DZ pojasnil, da bodo ljudje v okviru solidarnostnega prispevka prispevali 160 milijonov, gospodarstvo pa osemkrat več. Od njih pričakujejo 150 milijonov evrov prispevka (tega bodo namreč plačevala tudi podjetja), ostalo milijardo pa – kot je mogoče sklepati iz besed premierja – nameravajo zbrati z obdavčitvijo dobičkov.
“Strgali bomo tudi vse, kar se da, pri podjetjih, ki poslujejo z velikimi dobički. Vse dajatve, ki bodo šle na podjetja, bodo vezane na dobičke,” je dejal Golob.
Kaj vključuje Golobova ocena o 7-milijardni škodi?
“Ocena, o kateri je govoril predsednik, je ta, za katero danes ocenjujemo, da velja. Natančno bomo vedeli čez mesec ali dva,” je dejal Boštjančič.
Dodal je, da podatek izhaja iz približno pet milijard neposredne škode in še vsaj dve milijardi, ker “ne želimo stvari zgolj postaviti v stanje, v kakršnem so bile, temveč jih želimo narediti bolje”.
“Mostovi morajo biti narejeni tako, da bodo prenesli naslednje poplave.”
Borut Živulovič/BOBO
“Po prvi oceni naj bi bilo neposredne škode za 4,7 milijarde evrov, medtem ko za odpravo, učinkovito odpravo za zdaj načrtujemo med 6,7 in 7 milijard v naslednjih petih letih,” je danes v DZ dejal premier Robert Golob. Toliko denarja bomo torej morali zbrati za sanacijo škode po poplavah.
Kako bomo zbrali ostalo?
Boštjančič je dejal, da glavni vir za sanacijo ostaja prerazporeditev proračunskih prioritet vlade. “Ne glede na vse govorice je jasno, da to postaja ena od prvih prioritet vlade. Na različnih ministrstvih so že prilagodili projekte za leto 2023, še bolj jih bodo za leti 2024 in 2025.”
S prerazporeditvami načrtujejo poldrugo milijardo v petih letih, pri čemer se del nanaša tudi na kohezijska sredstva. Vlada bo po besedah Boštjančiča “zelo kmalu” odprla kohezijski okvir za obdobje od 2021 do 2027, v okviru katerega se poraba začenja prihodnje leto.
Drugi vir bo dodatno zadolževanje. Brez tega ne bo šlo, je dejal minister, a dodal, da je tu še veliko neznank. Na ministrstvu so v pogovorih z Evropsko komisijo glede povratnih sredstev (posojil) v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Druga možnost so posojila Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Evropske investicijske banke (EIB) in drugih pod ugodnimi pogoji. “Z vsemi institucijami smo v zelo intenzivnih stikih,” je dejal minister.
Tretji vir pa so prispevki. Visok bo prispevek Evropske komisije, ki nam je že takoj po poplavah obljubila 400 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada. Koliko bomo dobili, je odvisno od ocene škode, saj po pravilih Evropske komisije financiranje ne sme presegati šestih odstotkov škode. Tu pa pridejo tudi že omenjeni prispevki prebivalcev in podjetij.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje