Menu Item
Uvedba prvega tujega jezika v prvi razred in drugega tujega jezika v sedmi razred osnovne šole se je v poskusnem projektu izkazala za smiselno in učinkovito, zato jo bodo predvidoma uvedli za vse osnovnošolce. Obeta se tudi več telovadbe, so med drugim povedali na današnjem posvetu o šolski reformi, ki je potekal v državnem zboru. Pedagoški strokovnjaki so opozorili tudi na vse večje težave šolarjev v duševnem zdravju.
V državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o naslednjih korakih reforme šolstva. Ta je eden od ključnih napovedanih projektov vlade Roberta Goloba. Kot je razumeti, šolsko reformo za zdaj sestavljata prenova učnih načrtov, ki že poteka, ter priprava Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je napovedal tudi nekatere zakonodajne spremembe.
Učni načrti med predmeti pogosto niso usklajeni, je poudaril minister Felda in pojasnil, da se enake vsebine pogosto ponavljajo pri več predmetih. Eden od ciljev kurikularne prenove za osnovne šole in gimnazije je tako ta, da se vsebine ne bi podvajale, ampak bi se raje obravnavale bolj poglobljeno. V učnih načrtih so zdaj zapisani cilji za vsak predmet, po novem bi bili zapisani tudi skupni cilji, k njihovi uresničitvi pa bi stremeli pri več predmetih.
Direktor Zavoda za šolstvo Vinko Logaj je pojasnil, da bodo med temi skupnimi cilji digitalne kompetence, podjetnost in finančna pismenost, zdravje in gibanje ter trajnostni razvoj. Skupaj je treba prenoviti 216 učnih načrtov v osnovni šoli, 163 v gimnaziji ter 64 katalogov znanj v poklicnem in strokovnem izobraževanju. S tem se ukvarja več kot 1.500 strokovnjakov, je poudaril Logaj.
Spremembe pri vpisu v srednje šole
Minister je napovedal zakonodajne spremembe pri vpisu v srednje šole in morebitno ponovno uvedbo nacionalnega preizkusa znanja (NPZ) kot pogoja za vpis v srednjo šolo. Kot je poudaril, je vse to stvar pogovorov in usklajevanj strokovnjakov. NPZ naj bi vrnili tudi v tretji razred, saj bi bilo po besedah ministra koristno videti, kaj so se otroci naučili v prvem triletju. Tako bi lahko tudi ocenili, ali so cilji, zapisani v učnih načrtih, morda preobsežni in ali je šolanje učinkovito.
Nacionalni program za desetletje
Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 pripravlja skupina 30 strokovnjakov, ki jo vodi dr. Janez Vogrinc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Njihova glavna naloga je do konca leta 2023 pripraviti predlog nacionalnega programa, ki bo imel natančno določene cilje in opisane akcijske načrte za implementacijo teh ciljev v praksi.
Delo poteka v okviru šestih podskupin, in sicer za strokovni in karierni razvoj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju; poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja; zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika; družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja; vzgojno-izobraževalni sistem ter sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti.
Vogrinc je razložil, da skupine niso ločene na vrtec, osnovno in srednjo šolo, ampak po vsebini. “Konkretno, skupina, ki se ukvarja z ocenjevanjem znanja, bo to temo premislila od vrtca do zaključka srednješolskega izobraževanja,” je poudaril pomen povezanosti vsebin skozi leta šolanja. Dodal je, da si v delovni skupini ne domišljajo, da poznajo vse rešitve ali vsa odprta vprašanja. Napovedal je, da bodo v prenovo vključeni strokovnjaki ter vzgojitelji in učitelji, ki vsakodnevno doživljajo izzive v praksi.
Več učenja tujih jezikov
145 slovenskih osnovnih šol je vključenih v poskus, ki poteka zadnjih pet let in v katerem preverjajo, ali je smiselno uvesti učenje prvega tujega jezika v 1. razred in drugega tujega jezika v 7. razred.
Poleg tega je v tem preizkusnem programu tudi več gibalnih aktivnosti, in sicer najmanj pet ur gibanja na teden. Sestavljajo jih ure iz obveznega predmetnika in ure iz razširjenega programa, pri čemer se lahko šolar, na primer, poleg treh ur obveznega pouka športa odloči za še dve dodatni uri.
Šole, ki so izvajale poskus, ga ocenjujejo pozitivno, je poudaril direktor Zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Med drugim so ugotovili večjo angažiranost učencev. Pripravljena so strokovna izhodišča za uvedbo teh programov v vse slovenske šole. Minister za šolstvo je napovedal zakonodajne spremembe, ki bodo to omogočile.
Faktografsko znanje
Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič je poudaril, da v družbi potrebujemo izobražene posameznike. Po njegovih besedah se je v času epidemije covida-19 izkazalo, da številni ljudje ne razumejo, kako deluje znanost ali kaj je znanstvena metoda. Imajo pa, po drugi strani, šolarji ogromno nekega faktografskega znanja. Povedal je, da ima otroke srednješolce. “Bil sem presenečen, ko me je sin vprašal, kaj so Okazakijevi fragmenti, kar se učijo pri biologiji. Gre za specifiko pri podvojevanju DNK, za katero res ne vem, ali sodi v 1. letnik srednje šole,” je poudaril.
Nezadržno se povečuje količina faktografskega znanja, od katerega otroci nimajo nič, po drugi strani pa smo pri funkcionalni pismenosti na repu držav, je še dodal in poudaril pomen splošne razgledanosti in digitalne pismenosti.
Direktor državnega izpitnega centra (Ric) Darko Zupanc je temu dodal podatke mednarodnih študij. “Finci s srednješolsko izobrazbo so bolj bralno pismeni kot Slovenci s terciarno izobrazbo,” je povedal. Opozoril je tudi na problem inflacije visokih ocen in neenakosti v družbi, ki jih slovenski šolski sistem ne odpravlja. Več o tem smo pisali v članku Obetajo se spremembe ocenjevanja v šolah: Dejstvo je, da imamo problem.
Podobno je poudaril tudi Max Jerovčnik iz Dijaške organizacije Slovenije. Dejal je, da mora bistvo reforme postati sprememba v ciljih in načinu poučevanja. “Danes je cilj faktografsko učenje podatkov na pamet in posledično reprodukcija nekih obstoječih idej in resnic. Kot uspešne učence se smatra predvsem tiste, ki reproducirajo podano znanje, ki imajo odličen spomin ter si zapomnijo faktografske podatke in jih nato navržejo na plano,” je poudaril. Po mnenju dijakov bi jih morala šola naučiti predvsem kritičnega mišljenja ter kritične presoje virov in informacij, ki so jim na voljo.
Zastarel kurikulum je poln informacij, ki jih danes ne potrebuje nihče več, hkrati pa je premalo oziroma nič vsebin, ki so ključne za uspešen nastop na trgu dela, je še dodal Jerovčnik.
(Ne)privlačnost učiteljskega poklica
Minister Felda je omenil tudi pomanjkanje učiteljev in pojasnil, da želijo učiteljski poklic narediti “bolj privlačen, predvsem pa bolj spoštovan”. Med drugim je letos ministrstvo ponudilo enkrat več štipendij za pedagoške poklice kot lani, že lani pa vse štipendije niso bile razdeljene.
Sogovorniki so se strinjali, da je problem neatraktivnost pedagoških študijskih programov. “Če se (srednješolci) že vpišejo na fakulteto za matematiko in fiziko, hočejo biti finančni matematiki, kar prinaša zaslužek, in astrofiziki, nočejo biti učitelji. Če jim študij ne gre najbolje, se pozneje priklopijo v pedagoški program,” je dejal rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič in pojasnil, da so posledično na pedagoških programih slabši študenti. Da bi naredili učiteljske poklice bolj privlačne, bi morale vse fakultete sodelovati s pedagoško fakulteto, je še povedal.
“Osnova je pravičen karierni sistem v celotnem javnem sektorju,” je poudaril Andrej Kociper iz Centra Gustava Šiliha Maribor. Povedal je, da lahko uradnik na ministrstvu z dvema odličnima ocenama napreduje za pet plačnih razredov, v šolstvu pa ne. Če želimo narediti pedagoški poklic privlačen za mlade, bo to treba spremeniti, je povedal in kot eno od možnih rešitev omenil uvedbo dodatka za deficitarnost.
Vse več težav z duševnim zdravjem
Tina Rezar iz društva šolskih svetovalnih delavcev, ki dela v svetovalni službi dijaškega doma, je povedala, da pri učencih in dijakih opažajo zaskrbljujoč porast duševnih stisk in težav. “Vsakodnevno se srečujemo s samopoškodbenim vedenjem, samomorilnimi nagnjenji, motnjami hranjenja, vse več je depresij, anksioznosti, paničnih napadov, odvisnosti. Prav tako je v porastu opuščanje šolanja,” je poudarila strokovnjakinja, ki porast teh težav opaža pri svojem delu.
Opozorila je na kadrovsko podhranjenost šolskih služb, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem. Prepogosto šolarji ne dobijo pravočasne podpore, njihove težave pa se tako poslabšajo, da so nato usmerjeni na psihiatrične oddelke. “Z napotnico nujno se na psihološko pomoč čaka 9 mesecev,” je poudarila in dodala, da je šolanje na daljavo težave še povečalo.
Predlagala je, da se tematike duševnega zdravja v pouk vključijo kot učna vsebina, s poudarkom na praktičnih veščinah. Po mnenju društva bi se šolarji lahko učili o tem, kako ostati psihično zdrav, o psiholoških procesih učenja, strategijah in tehnikah soočanja z izzivi in težavami, krepitvijo samopodobe in podobnih vsebinah, ki bi bile vključene v medpredmetni učni načrt.
V društvu šolskih svetovalnih delavcev pričakujejo tudi, da bodo imeli več usposabljanj na to temo učitelji. “Ne da jih dodatno obremenimo, ampak da jih podpremo,” je poudarila govornica.
Po besedah predsednice Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Maruška Željeznov Seničar se je želelo društvo vključiti v delovne skupine, ki pripravljajo šolsko reformo, a niso dosegli kriterijev. Pričakujejo in pozivajo, da jih bodo vključili v prenovo. “Pomislite, koliko je vredno psihološko svetovanje, če se ga udeležite pri zasebniku. Zavzemali se bomo za status svetovalnega delavca na nivoju, kot mu pripada,” je še poudarila.
Glede pomanjkanja primerno izobraženega kadra s tega področja v društvu pozdravljajo povečanje vpisa na študij psihologije, predlagajo pa še povečanje vpisa na sorodne študije.
“Najprej vstanite in se raztegnite”
S temi besedami je svoj nastop na posvetu začel profesor Fakultete za šport Gregor Jurak in povedal, da želi s tem opozoriti na pomen umestitve gibalne kulture v šolski vsakdan. “Mi zdaj tu sedimo tri ure in to prenašamo tudi v šolske klopi, sploh v višje razrede. Zato se učenci ne počutijo prijetno,” je poudaril.
Prekinitve sedenja in gibanje je treba umestiti k pouku, je prepričan. Obstajajo trdni znanstveni dokazi, da lahko poučevanje pri drugih predmetih izboljšamo, če uvedemo gibanje, ne samo k pouku športne vzgoje, ampak tudi k drugim predmetom. “Že 20-minutna aerobna vadba, pri kateri bi se otroci globoko zadihali, bi bistveno povečala njihovo osredotočenost.”
Na pouk športne vzgoje moramo gledati kot na razbremenitev, ne na obremenitev, je še povedal Jurak in kot dokaz izpostavil Švedsko. “Skupina šolarjev, ki je imela na teden več telovadbe na račun ure matematike in švedščine, je kljub temu pri teh dveh predmetih dosegla boljše uspehe kot kontrolna skupina,” je poudaril. Tudi učitelji bi morali poskrbeti za dvig gibalnih kompetenc, da bodo znali skrbeti za svoje telo in znanja prenašati tudi na šolarje, je še dodal Jurak.
Naslednji podoben posvet je minister napovedal za letošnjo jesen, nacionalni program pa naj bi bil končan v naslednjem letu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje