Pred vrati je novo šolsko leto, ki bo marsikje ponovno zaznamovano s kadrovsko krizo. V Svizu so že pred meseci opozorili, da v slovenskih osnovnih in srednjih šolah primanjkuje od 4.000 do 5.000 učiteljev. Julija je začela veljati novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bo med drugim omogočila lažje zaposlovanje. Šole bodo tako lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja oziroma brez strokovnega izpita. Šolniki so enotni: to kadrovskih težav v šolstvu ne bo rešilo. Lahko pa prinese dodatne težave, menijo nekateri.
Rešitve, ki jih prinaša novela zakona, pravzaprav niso nove. Šole so že doslej lahko zaposlile strokovnjaka brez pedagoške izobrazbe za določen čas enega leta, v tem času pa je moral opraviti pedagoške izpite. Zdaj se obdobje zaposlitve podaljšuje na tri leta – pod pogojem, da se oseba v roku enega leta vpiše na študij za pridobitev manjkajoče pedagoške izobrazbe. Če bi jo v treh letih pridobila, bi takoj sledila sklenitev pogodbe za nedoločen čas. Vrtci in šole pa lahko za določen čas dveh let zaposlijo tudi osebo z izpolnjenimi pogoji glede stopnje in smeri izobrazbe, a brez opravljenega strokovnega izpita. Ko bi opravila ta izpit, bi takoj sklenili pogodbo za nedoločen čas. Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc je za Radio Slovenija povedala, da nova ureditev prinaša več socialne varnosti za take osebe. “Pod pogoji za eno leto marsikdo, ki bi ga po profilu potrebovali v šoli, ni bil pripravljen prestopiti v šolstvo.”
Naši sogovorniki menijo, da ukrep prav velikih učinkov kljub temu ne bo imel. Delo učitelja postaja čedalje bolj zahtevno, plače pa so mizerne, opozarjajo. Zato da bi privabili strokovnjake iz gospodarstva, bi morali najprej dvigniti plače, so prepričani.
“Diplomantka gre raje za blagajno v trgovino”
Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani že vrsto let zaznavajo najslabši vpis na študijski program dvopredmetni učitelj, kjer izobražujejo prihodnje učitelje matematike, fizike, tehnike, računalništva, biologije, kemije, gospodinjstva. “To so študijska področja, na katerih že vrsto let primanjkuje kadra, predvsem učiteljev matematike, fizike, tehnike, računalništva. Tudi od tistih, ki pri nas zaključijo ta program, se vsi ne zaposlijo več v šolstvu, kot je bilo to včasih, ampak marsikdo odide v gospodarstvo, kjer so plače višje, pogoji dela pa boljši,” je povedal dekan dr. Janez Vogrinc.
“Če je učitelj izpostavljen toliko pritiskom, po eni strani zahtevam prezahtevnih staršev, po drugi potrebam po nenehnem nadomeščanju, ker kolegov enostavno ni, ni nič nenavadnega, da gre diplomantka pedagoške fakultete raje delat za blagajno v trgovino, kjer dobi enako plačilo kot za delo v šoli. Tako preprosto je to,” je dodal predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan. Ukrep lažjega zaposlovanja sicer pozdravlja, kako učinkovit bo, pa ne želi napovedovati. Povedal pa je, da je bilo že doslej v osnovnih šolah zaposlenih veliko ljudi brez ustrezne pedagoške izobrazbe in da so izkušnje z njimi večinoma dobre.
Direktorica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar je povedala, da imajo že vse poletje objavljena dva razpisa za strojnika, a dobili niso niti ene prijave. “To so kadri, ki delajo v gospodarstvu, kjer so plače višje. Za denar, ki ga lahko dobijo v šolstvu, ne bodo prišli,” je prepričana. “Prvi ukrep bi zato moral biti povečanje plač učiteljev, da bi bile vsaj približno konkurenčne plačam v gospodarstvu.”
“Vsaka rešitev ni dobra”
Počkar, ki je tudi predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, skrbi, da velika kadrovska kriza v šolstvu vpliva tudi na kakovost izobraževanja. “Ker ni kadra in se zaposli tako rekoč kogarkoli, ki je pripravljen delati, kakovost upada. To je dejstvo.” Z novelo, ki (še bolj) odpira vrata nepedagoškim delavcem, je po njeni oceni tveganje za padec kakovosti še večje. Namesto da se rahljajo pogoji, bi jih bilo treba zaostriti, je dejala. “Po novem se bodo lahko zaposlili tudi učitelji, ki niso opravili strokovnega izpita. Sama nisem zagovornica tega, da bi učitelji brez strokovnega izpita delali v razredu. Zavzemam se celo, da bi imeli licence, ki bi jih morali vsakih pet let podaljševati.”
Vogrinc je dejal, da je v novelo zakona vključena pomembna varovalka, ki naj bi preprečevala, da bi se začel trend razvrednotenja pedagoške izobrazbe. Gre za pogoj, da se mora oseba, ki se zaposli brez ustrezne pedagoške izobrazbe, v roku enega leta vpisati v ustrezen študijski program za pridobitev omenjene izobrazbe. Poleg tega, je poudaril dekan, ima na razpisih za zaposlitev še vedno prednost oseba, ki ima ustrezno pedagoško izobrazbo in opravljen strokovni izpit.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj se sicer strinja, da je treba iskati rešitve, saj da je šolstvo zaradi kadrovske krize “tempirana bomba”, a vsaka rešitev ni dobra, je dejal. “Ta ukrep po eni strani ne bo učinkovit, po drugi pa bo škodljiv za pedagoško stroko. Sporočilo, ki ga pošilja, je, da pedagoško znanje, ki je v resnici temeljno, ni tako pomembno.” V resnici velja prav nasprotno, je prepričan. “Lahko sem odličen kemik, a obrt, ki jo moram obvladati, je poučevanje. Če tega ne znam, je vse znanje kemije zastonj.”
Da bi s tem ukrepom pridobili več strokovnjakov iz gospodarstva, predvsem več inženirjev, se mu zdi naivno. “Inženir kemije iz gospodarstva ne bo šel v šolo samo zato, ker bo lahko zaposlen tri leta, preden bo opravil pedagoške izpite, ob tem pa bo imel pol nižjo plačo. To je popolnoma naivno.”
“Šolstvo je tam, kjer je bilo javno zdravstvo pred desetimi leti”
Štrukelj je oster: “Politiki bi se morale prižigati vse rdeče luči, kajti mi smo v tem trenutku točno v tisti situaciji, v kateri je bilo javno zdravstvo pred desetimi leti, ko bi se krizo še dalo rešiti. Če bo šlo še naprej v to smer, bomo pristali tam, kjer je trenutno javno zdravstvo. Sistem ne bo funkcioniral, elita, ki bo lahko plačala, si bo organizirala zasebne šole, medtem ko bo javno izobraževanje, ki je v Sloveniji še vedno na izjemno visoki ravni, razpadlo.”
Vogrinc je poudaril, da je nujno, da razmislimo o položaju učiteljskega poklica v naši družbi. Poleg plače so po njegovih besedah pomembni delovni pogoji, možnosti dodatnega izobraževanja in napredovanja, ukvarjati pa se je treba tudi s promocijo učiteljskega poklica v družbi.
Štrukelj je dodal, da je velik problem tudi slab odnos politike in družbe do šolnikov. “V skandinavskih državah kadrovskih problemov v šolstvu ni. V teh državah – tudi tam, kjer plače niso zelo dobre – politika daje učiteljstvu velik pomen. Pri nas pa je to nekaj sekundarnega.” Politika pri nas ne razume, da je kakovostno izobraževanje dolgoročno ključnega pomena za razvoj države. Tega preprosto ne jemlje dovolj resno,” je še povedal dva tedna pred začetkom šolskih počitnic.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje