Menu Item
Ukrajina se ne strinja s slovenskim predlogom dvostranskega varnostnega sporazuma, ki naj bi ga predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala v četrtek v Kijevu, so za N1 sporočili iz kabineta premierja Roberta Goloba. V Ukrajini naj bi si želeli jasnejših zavez v obliki prihodnje finančne pomoči in ne zgolj simbolne podpore. Zaenkrat tako ni jasno, ali bo predsednica na uradnem obisku izpeljala podpis sporazuma, ki ga je napovedala v soboto.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v četrtek obiskala Kijev, a tam najverjetneje ne bo podpisala dvostranskega varnostnega sporazuma z Ukrajino, kot je napovedala v soboto. Kot je prvi poročal POP TV, sporazum, ki so ga pripravili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter ministrstvu za obrambo, ni dokončno usklajen. Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so za N1 sporočili, da se Ukrajina s predlogom, ki ga je poslala Slovenija, ne strinja.
Pirc Musar je v soboto ob napovedi podpisa dejala, da gre za sporazum, ki ga je z Ukrajino podpisalo že več držav. V čem se torej predlog slovenskega sporazuma, ki ga je Ukrajina zavrnila, razlikuje od sporazumov ostalih držav? Po besedah nekaterih naših sogovornikov v Ukrajini niso zadovoljni z vsebino sporazuma, kar naj bi sporočili že v petek. Želijo si jasnejših zavez v obliki prihodnje finančne in druge pomoči Slovenije Ukrajini.
Ostale države, s katerimi je Ukrajina podpisala podoben sporazum, so Ukrajini dale jasnejše zaveze, in ne zgolj simbolnih, “da bomo Ukrajini pomagali še naprej, dokler bo potrebno”, kot je dejala predsednica. Švedska se je v sporazumu denimo zavezala, da bo Ukrajini med leti 2022 in 2026 namenila 105 milijard švedskih kron (okoli 9,3 milijarde evrov). Tri milijarde evrov pomoči v letošnjem letu je Ukrajini v sporazumu zagotovila tudi Francija. Vrh slovenske politike o natančni vsebini sporazuma do zdaj še ni govoril.
Zaenkrat ni jasno, ali bo državama uspelo uskladiti sporazum pred sredo – pa tudi, ali bodo z usklajevanji uspeli zunanje ministrstvo, kabinet premierja in urad predsednice –, ko se bo na seji sestala vlada, ki mora sporazum še uradno potrditi. Zatem mora sporazumu zeleno luč prižgati še parlamentarni odbor za zunanjo politiko.
Vlada je sicer sredi junija že sprejela sklep, da bo Slovenija Ukrajini namenila do pet milijonov evrov za nadaljnjo humanitarno in razvojno pomoč ter obnovo.
Za dodatna pojasnila smo prosili tudi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter urad predsednice. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje