Menu Item
Na posvetu, ki je bil posvečen spominu na osamosvojitelja Jožeta Pučnika, je filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar na nekdanjega premierja Janeza Janšo usmerila več ostrih kritik in med občinstvom požela glasno negodovanje, njen govor je bil tudi večkrat prekinjen. Janša, ki je bil prav tako eden od govornikov, je njene očitke zavrnil.
V Muzeju slovenske osamosvojitve, ki je bil ustanovljen v času prejšnje vlade Janeza Janše, je do 15. marca 2023 na ogled razstava “Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu”. Ob odprtju razstave je zbrane v prostorih Slovenske matice nagovoril predsednik republike Borut Pahor, sledil pa je posvet oziroma okrogla miza, na kateri so o svojih spominih na Pučnika spregovorili njegovi politični sopotniki in drugi gostje – prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, predsednik SDS in takratni minister za obrambo Janez Janša, takratni zunanji minister Dimitrij Rupel, Pučnikov sin Gorazd Pučnik ter filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar.
Predsednik Pahor je v nagovoru ocenil, da je bil Jože Pučnik kot osrednja osebnost slovenske politične pomladi in eden od nestorjev slovenske države najpomembnejša osebnost v slovenski politični zgodovini. Po njegovih besedah je bila Pučnikova vloga v zgodovini “velikokrat po krivici prezrta, nemara tudi zaradi njegovih prizadevanj na področju razkrivanja povojnih pobojev ter za narodno pomiritev in spravo”. Gorazd Pučnik je dejal, da je njegov oče marsikomu vzor zato, “ker je dobil in iskal rešitve tam, kjer ponavadi samo obupujemo”.
Naslednja govorka Spomenka Hribar pa se je vodje Demosa spomnila kot poštenjaka in načelnega človeka, ki je bil tudi “dobrotljiv in sočuten”. Kot je dejala, sama ne more “ločiti njegove osebe od njegovega dela”. Zato je pripravila prispevek z naslovom “Prekinjena pot dr. Jožeta Pučnika” in ga zbranim tudi prebrala.
Že v prvem stavku je Spomenka Hribar ocenila, da je bilo za Pučnika usodno srečanje z Janezom Janšo, ki ga je tudi Pučnik sicer izjemno cenil, a sta si bila po njenih besedah precej različna, saj da je Janša že takrat kazal znake oblastiželjnosti. Med občinstvom je ob teh besedah, ki jih je stranka SDS tudi v živo prenašala na Facebooku, prvič završalo.
Spomenka Hribar je v nadaljevanju zelo kritično opisovala Janševo politično delovanje, najprej v Slovenski demokratični zvezi (SDZ), katere poslanka je bila tudi sama, po razpadu SDZ oktobra 1991 pa še njegov vstop v Socialdemokratsko stranko (SDSS), ki jo je leta 1993 prevzel – po umiku in upokojitvi Jožeta Pučnika, ki je ostal častni predsednik stranke do svoje smrti januarja leta 2003. Septembra istega leta se je stranka preimenovala v Slovensko demokratsko stranko – SDS.
Spomenka Hribar: Če bi Jože vedel za Janševo čestitko neofašistki, bi se v grobu obrnil
Kot je dejala Spomenka Hribar, se je po Janševem prevzemu stranke “začel njen intenzivni zavoj v desno”. Kmalu zatem pa je že prišlo do prve prekinitve njenega nastopa, saj je ocenila, da je njegova tretja vlada, ki je z delom zaključila po letošnjih parlamentarnih volitvah, “Slovenijo skoraj spravila na kolena”. Po glasnem negodovanju iz občinstva je v dogajanje posegel Gorazd Pučnik, ki je zbrane opozoril, da “imamo različne poglede” in da lahko vsakdo pove, kar misli.
Hribar je nato nadaljevala z ostrimi kritikami na račun Janševega vladanja, češ da je njegova vlada “znova uvedla politično sektaštvo nad državljani, zmerjanje in žalitve od zgoraj navzdol”, kritizirala pa je tudi ukrepanje policije proti protestnikom. Njeno izvajanje je bilo znova prekinjeno, ko je problematizirala Janševo čestitko nedavni zmagovalki volitev v Italiji, predsednici stranke Bratje Italije Giorgii Meloni: “Če bi Jože (Pučnik) vedel za Janševo čestitko neofašistki Meloni, bi se v grobu obrnil.”
Moderatorka posveta, publicistka Alenka Puhar jo je kmalu zatem opozorila, da se ji čas za nastop počasi izteka, saj je imel vsak govornik na voljo 15 minut. Spomenka Hribar je v nadaljevanju Janšo ob sklicevanju na poročanje Dnevnika iz leta 2007 še obtožila, da je bilo preimenovanje brniškega letališča v Letališče Jožeta Pučnika politična manipulacija z njegovim imenom in ne dejanje počastitve Pučnika. Kot je dejala, vse Janševo naprezanje v času vodenja vlad kaže na en temeljni cilj: “Doseči in imeti absolutno oblast. Spremeniti narodni značaj. To je vzvišeni cilj vsakega avtoritarnega, totalitarnega režima.”
Iz občinstva je bilo še naprej slišati precej glasnih pripomb, tudi to, da je dogodek posvečen Jožetu Pučniku, ne pa obračunu z Janezom Janšo. Spomenka Hribar je sicer kmalu zatem, tudi po vnovičnem opozorilu moderatorke Puhar, svoj govor zaključila.
Alenka Puhar je nato zamenjala vrstni red govornikov, saj da Janez Janša potrebuje “minuto ali dve, da globoko zajame sapo”, in pripomnila: “Jaz ne poznam avtoritarnega voditelja, ki bi tako mirno in vdano poslušal tako hude kritike na svoj račun.” S tem si je prislužila glasen aplavz prisotnih.
Janez Janša: Za občudovati je ljudi, ki gledajo v luno in trdijo, kako lep dan je danes
Po nastopu Lojzeta Peterleta je prisotne nagovoril Janša, ki je najprej izrazil zahvalo direktorju muzeja za organizacijo dogodka: “Trajalo je tri desetletja, da smo dobili muzej slovenske osamosvojitve in me veseli, da je eden od prvih odmevnih dogodkov ravno ta simpozij o dr. Jožetu Pučniku.” V nadaljevanju je govoril zlasti o svojih spominih na Pučnika in na obdobje njunega sodelovanja, predvsem v letih pred osamosvojitvijo: “Osamosvojitev je bila ena izmed dveh ključnih točk programa Demosa in ta je uspela, ker je Demos dobil pičlo večino v skupščini. Velika iluzija je bila, da bo ta novi čas spremenil vse in da bo zdaj šlo vse samo po sebi naprej.”
Zavrnil je navedbe Spomenke Hribar, da je bil on tisti, ki je po prevzemu SDSS preprečil združevanje nekaterih strank. Kot je dejal Janša, je resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope leta 1996 natančno opozorila, “kam bo šel postkomunistični svet, v primeru, da se ne razgradijo osnovne strukture totalitarnega sistema”. Opozorilo je bilo po njegovih besedah pravočasno, a zamolčano. Dodal je še, da o pogajanjih o združevanju obstajajo zapisniki, pričevanja in zvočni posnetki, “tako da ni treba, da nekdo to interpretira iz nekih člankov iz Dnevnika”.
Kot pravi Janša, je Pučnik po zadnjih pogajanjih s t. i. prenovitelji (ZKS-SDP, kasneje ZLSD in SD) povedal, da “ti nikoli ne bodo pristali na temeljno civilizacijsko normo”. Takrat je Pučnik po Janševih besedah glede povojnih pobojev dejal še: “Zločin je zločin, ne glede na to, v imenu katere ideologije ga nekdo stori. In ko smo na pogovoru prišli do te teme, smo se razšli.” Zato torej takrat ni prišlo do združevanja sil, je dejal Janša in dodal: “Videli smo, da ni dovolj, da se vzpostavi le nova forma, ampak da je potrebno uveljaviti tudi temeljne civilizacijske norme. Temeljna norma je, da za vse veljajo enako vatli, da je zločin zločin in da je to temelj za spravo ter sožitje.”
Ob tem je spomnil, da je slovenski parlament o resoluciji Evropskega parlamenta, ki izenačuje vse totalitarne režime, glasoval že štirikrat, a je nikoli ni sprejel: “Tudi v času vseh treh naših diktatur, o katerih se je prej govorilo. Ker je bila vedno ena stranka v koaliciji, ki je temu nasprotovala.” V zaključku se je ponovno obregnil ob navedbe Spomenke Hribar in poudaril, da je vse, kar je ravnokar povedal v zvezi z Jožetom Pučnikom, dokazljivo, saj obstajajo posnetki njegovih nastopov na strankarskih sestankih. “Če parafraziram ponovno Rudija Šeliga – za občudovati je ljudi, ki gledajo v luno in trdijo, kako lep dan je danes.” Ob tem si je prislužil gromek aplavz, zaploskala je tudi Spomenka Hribar. Po njegovem nastopu je sicer predsednik Pahor dogodek zapustil.
Po nastopih govornikov je potekala tudi debata, v kateri so se oglasili nekateri gosti iz občinstva, med njimi tudi Tine Hribar, soprog Spomenke Hribar, in pravnik ter nekdanji poslanec Ludvik Toplak, a je napetost vendarle nekoliko popustila.
“To, da je gospa Hribar izkoristila svoj nastop za to, da je obračunavala z Janšo, se mi zdi neprimerno”, pa je za N1 dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je na dogodku sedel ob Spomenki Hribar. Kot se spominja, jo je prav on ob koncu 80-ih let zvabil v politiko. “Zelo težko o nekom, s katerim sem veliko skupaj delal in doživel, zdaj govorim negativno. Ampak mislim pa, da to danes vseeno ni bilo najbolj prav”, je še dejal Rupel.
Nasprotno pa se Spomenki Hribar zdi prav, da je vse to povedala. Kot je zatrdila v odzivu za N1, za njene besede obstajajo pričevanja in drugi dokazi, da je nekaj o tem že na posvetu povedal njen mož Tine in da je vsekakor javnosti treba predstaviti vse vidike zgodbe o osamosvojitelju Jožetu Pučniku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje