Kdo je izvolil Giorgio Meloni in kaj ima skupnega z Marine le Pen?

Svet 02. Okt 202206:58 4 komentarji
Giorgia Meloni
Flavio Lo Scalzo/REUTERS

Odmevne volitve, ki so prinesle precej zanimive rezultate, so od spomladi med drugim potekale na Madžarskem, v Franciji, na Švedskem in v Italiji. Ponekod je veliko pozornosti vzbudila (skrajna) desnica, ki je slavila, drugod ni ponovila preteklih uspehov. S politologinjo dr. Daphne Halikiopoulou z britanske Univerze v Readingu smo se pogovarjali o tem, kako razumeti politično dogajanje v Evropi in dinamično dogajanje na evropski (skrajni) desnici. Med drugim tudi: kaj imata skupnega italijanska političarka Giorgia Meloni in Francozinja Marine le Pen?

Stranka Fides madžarskega premierja Viktorja Orbana je na volitvah v začetku aprila le še okrepila svoj položaj, zagotovila si je ustavno večino v parlamentu. V času, ko so se Madžari odpravljali na volišča, so po Franciji odmevale predvolilne besede skrajne desničarke Marine le Pen, ki ji v drugem krogu predsedniških volitev ni spodletelo tako, kot ji je pred petimi leti – zbrala je dobrih 41 odstotkov glasov in je za predsednikom Emmanuelom Macronom zaostala bistveno manj kot leta 2017, ko jo je podprla le dobra tretjina volilcev. A če so se Francozi 24. aprila vendarle odločili, da vodenje države v naslednjih letih še enkrat zaupajo Macronu, so slovenski volilci tistega dne – 24. aprila – izglasovali spremembo.

Septembra so sledile še volitve na Švedskem, kjer so drugi najboljši rezultat (petino glasov) dosegli skrajno desni Švedski demokrati, nazadnje pa je minulo nedeljo v Italiji slavila po nekaterih ocenah postfašistična stranka Bratje Italije, ki jo vodi Giorgia Meloni

A če se zdi, da so volitve še dodatno razburkale, pravzaprav spremenile politično dogajanje v državah Unije, že tako obremenjenih z vojno v Ukrajini in energetsko krizo, profesorica primerjalnih politik dr. Daphne Halikiopoulou z britanske Univerze v Readingu opozarja, da politično dogajanje ni tako prelomno, kot se morda zdi na prvi pogled.

“Če dogajanje umestimo v perspektivno časa, slika ne odstopa dosti od tega, kar smo videli v preteklosti. Imamo mešano sliko: nekatere stranke doživljajo vzpone, druge padce. To lahko pojasnimo z analizo notranjepolitične dinamike v posameznih državah,” je povedala v pogovoru za N1. Pri tem je poudarila, da je trend, ki ga ne gre spregledati, ta, da skrajna desnica ostaja vsaj močna, če že ne uspešna. Ne glede na to, da ima, denimo, močne vezi s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom.

Za razumevanje rezultatov volitev in skrajne desnice je, tako profesorica Halikiopoulou, zelo pomembna interpretacija rezultatov. Eno je, da (radikalna) desnica slavi na volitvah oziroma dosega kontinuirano dobre rezultate, kot se to dogaja na Madžarskem, kjer Fidesz oziroma Orban neprekinjeno vladata od leta 2010. Po drugi strani pa so skrajno desne stranke po besedah sogovornice praviloma manjše, zato zmaga na volitvah nikakor ni edino merilo njihovega uspeha. Treba je analizirati tudi porast v njihovi podpori oziroma njihovo sodelovanje v vladah, pa tudi to, kako se v času spreminjajo svoja stališča. Orbanova stranka, denimo, se je po besedah Halikiopoulou, “počasi radikalizirala, ko je bila na oblasti”.

Viktor Orban
PROFIMEDIA

Uspeh Švedskih demokratov

Politično dogajanje na (skrajni) desnici Madžarske je tako precej različno od dinamik na Švedskem. Za razliko od Orbanove stranke, ki je bila na začetku bolj zmerna, celo liberalna, po besedah strokovnjakinje s področja primerjalnih politik Švedski demokrati sledijo drugačni poti. Stranka, ki se je, kot že rečeno, na volitvah septembra uvrstila na drugo mesto, je začela na politični margini, kot fašistična stranka, ki pa postaja vse bolj vpeta v sistem, njena podpora je sčasoma rasla.

“Švedski demokrati so se odrezali že na prejšnjih volitvah,” je spomnila Halikiopoulou. “Kar pa je na Švedskem zaskrbljujoče, je to, da se stranka izvija iz izolacije [cordon sanitaire, op. a.]. Švedska se doslej ni pogovarjala s skrajno desnico, z njo ni sodelovala, ni je normalizirala. Bila je zadnja trdnjava, a nedavne volitve so to spremenile,” je dodala. Po njeni oceni uspeh Švedskih demokratov ni merljiv le s številčnostjo podpore na volitvah, temveč je prelomno to, da bomo v prihodnje stranko lahko videli bodisi v manjšinski vladi bodisi bo z vlado sodelovala oziroma jo podpirala.

Švedi so svoje predstavnike v parlamentu, 349-članskem riksdagu, volili 11. septembra. Čeprav so največ, dobrih 30 odstotkov glasov, dobili doslej vladajoči Socialni demokrati dosedanje premierke Magdalene Andersson, je levi tabor moral priznati premoč desnega. Tega sestavljajo Švedski demokrati, konservativna Zmerna stranka, Krščanski demokrati in Liberalci, je nedavno navedla STA. Mandat za sestavo nove vlade je prejel vodja Zmerne stranke Ulf Kristersson, ki se je pred časom začel povezovati s skrajno desnimi Švedskimi demokrati.

Jimmie Akesson
Jimmie Akesson, Švedski demokrati (Tim Aro/TT News Agency/REUTERS)

Razvoj Švedskih demokratov sogovornice ne preseneča, enako velja za Italijo, kjer je stranka Bratje Italije pod vodstvom Giorgie Meloni dobila največ, 26 odstotkov glasov, najverjetnejša nova premierka pa bo vlado predvidoma oblikovala še z dvema strankama desnega pola – Ligo Mattea Salvinija in Najprej Italija Silvia Berlusconija.

Kaj imata skupnega Giorgia Meloni in Marine le Pen?

“V Italiji je zelo zanimiv vzorec prehajanja volilcev. Poglejte, kaj se je zgodilo Ligi. Bratje Italije so resda dosegli uspeh, a podpora Ligi je po drugi strani upadla [na volitvah leta 2018 je osvojila 17 odstotkov, pred tednom dni pa slabih devet, op. a.],” je komentirala Daphne Halikiopoulou, ki rezultate volitev v Italiji razume tudi kot posledico nezadovoljstva z obstoječim sistemom. Volilci iščejo stranko, ki je nova, ki bi lahko predstavljala rešitev. Nenazadnje je bila stranka Bratje Italije doslej v opoziciji.

Kako se bodo Bratje Italije odrezali, je v tem trenutku, ko nova italijanska vlada sploh še ni oblikovana, nemogoče napovedati. Sogovornica sicer ni prepričana, da bo stranka – sploh če se spomnimo na vzpon in padec Lige – dolgoročno obstala. “Če je za italijansko politiko kaj značilno, je to nestabilnost. Danes je Meloni, jutri nek drug politik skrajne desnice,” je poudarila. Kot je dodala, “je jasno, da sta desnica in populistična skrajna desnica močni, čeprav stranke nimajo najzvestejših volilcev”.

Giorgia Meloni
Giorgia Meloni (PROFIMEDIA)

Nikakor ni zanemarljiv tudi lik voditeljice Bratov Italije. “Veliko lahko govorimo o fašizmu, a Meloni je mlada ženska in enako kot Marine le Pen lahko doseže volilce, ki so onkraj ustaljene volilne baze stranke. Stranka Bratje Italije ni tipična fašistična stranka, ki jo vodi naci moški,” je pojasnila profesorica.

Meloni in le Pen sta prav tako naslednici bolj fašističnih voditeljev – znano je navezovanje Meloni na Benita Mussolinija, Marine le Pen pa je hčerka Jeana-Marie le Pena –, a obe delujeta bolj dinamično, manj ogrožajoče od svojih predhodnikov.

Kdo je izvolil Giorgio Meloni?

Stranke desnice, ki sežejo onkraj svojih tipičnih volilcev, imajo določene skupne značilnosti, kot so populizem, nacionalizem, vsaj delna avtoritarnost, je naštela sogovornica. “Volilce, ki imajo različne skrbi, privlačijo različne lastnosti strank. Medtem ko jedrna baza volilcev skrajno desnico voli zaradi nacionalističnih stališč, kot so protimigracijska, jo nekateri podprejo, saj so nesrečni zaradi svojega ekonomskega položaja in volijo proti establišmentu,” je pojasnila Halikiopoulou, pri čemer je poudarila, da je skupina drugo omenjenih volilcev večja.

Ti “nezadovoljni” volilci so s periferije in niso v resnici zvesti skrajni desnici. V Italiji niso volili za postfašistično stranko, pač pa proti etabliranim silam. “To nam pove, da je nezadovoljstva veliko in da so stranke uspešne pri oblikovanju recepta, ki naslovi to nezadovoljstvo,” je dodala.

Matteo Salvini, Giorgia Meloni
PROFIMEDIA

Bolj kot izvolitev Meloni per se sicer sogovornico skrbi dejstvo, da se je v Italiji izmenjalo veliko populističnih vlad in da je podpora skrajni desnici velika, ljudje se odmikajo od politične sredine. “Problem seže veliko dlje od Meloni,” je povzela.

Kaj pa povezovanje evropske desnice?

Ob vzponu Giorgie Meloni, znane tudi po svojih evroskeptičnih stališčih, je bilo v javnosti pogosto izpostavljeno vprašanje, kaj izvolitev Bratov Italije pomeni za Italijo v Evropski uniji – kar nekaj prahu je dvignila tudi izjava predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je še pred volitvami napovedala, bo Komisija ukrepala v primeru, da bi Italija šla po stopinjah Poljske in Madžarske.

Poleg tega pa je zanimivo tudi vprašanje, kako oziroma če sploh bo zmagoslavje Meloni vplivalo na povezovanje evropske desnice.

Marine le Pen
Pascal Rossignol/REUTERS

“Kot politologinja težko ugibam, kaj se bo zgodilo. Skrajna desnica je soočena z omejitvami pri povezovanju. To so vendar nacionalistične stranke, ki se skušajo mednarodno povezati. Tudi zato so v skupine razdeljeni skrajno desni poslanci v Evropskem parlamentu,” je v pogovoru povedala Halikiopoulou.

Dodala je: “Omejitve bodo torej ostale, nekatere so strukturne. A stranke vseeno postajajo vse pametnejše, razumejo, da je določeno sodelovanje uporabno, veliko se tudi posnemajo.” V zadnjih mesecih evropsko skrajno desnico razdvaja tudi različen pogled na vojno v Ukrajini in odnos z ruskim predsednikom Putinom. Medtem ko so nekateri voditelji z njim nedvomno povezani, to sta denimo Marine le Pen in Matteo Salvini, je Meloni napovedala odločno podporo Ukrajini.

Kratkoročne rešitve za kompleksne težave

“Živimo v negotovih časih in v takih časih populistična gibanja vedno rastejo, a to se vedno zaključi enako – kot katastrofa, ker ponujajo preproste kratkoročne odgovore za zelo kompleksne probleme,” so zvenele besede, ki jih je v odzivu na zmago Bratov Italije v ponedeljek izjavil španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares iz vrst vladajočih socialistov PSOE.

Ali se bo tudi najverjetnejša nova italijanska oblast res znašla v “katastrofi”, bo pokazal čas. Je pa res, kot je poudarila sogovornica, da “populisti oziroma skrajna desnica ponujajo zelo kratkoročne rešitve, če sploh jih”. Navkljub temu je, tako Halikiopoulou, vselej možno, da po prevzemu oblasti postanejo zmernejši, saj so pri vladanju soočeni z omejitvami. Nenazadnje, je spomnila, se je to pred leti zgodilo nekdaj radikalnejše levi grški stranki Siriza.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje