Menu Item
Zdaj že nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik so odnesli očitki o visokih stroških službene poti v New York in o poteku razpisa za nevladne organizacije, na katerem je – kot je razkrila oddaja Tarča na RTV Slovenija – sredstva dobil tudi inštitut njene prijateljice Kaje Primorac. Temu je ministrica podelila tudi pismo podpore, ki jo je inštitut priložil prijavi. Pismo je inštitutu prineslo tri dodatne točke. Sogovorniki menijo, da gre za sporno prakso, saj minister podpisuje pisma podpore za posamezne kandidate na razpisu njegovega ministrstva.
Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je, kot so prejšnji teden razkrili novinarji oddaje Tarča na RTV Slovenija, podpisala pismo podpore mariborskemu Inštitutu za preučevanje enakosti spolov (IPES) svoje prijateljice Kaje Primorac. Ta se je prijavljal na javni razpis ministrstva za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij.
Ajanović Hovnik se je zagovarjala, da je v okviru dotičnega razpisa podpisala še pet pisem podpore in da naj bi bila to stalna praksa tudi na razpisih drugih ministrstev. Dan pozneje je ministrica odstopila, IPES se je odpovedal denarju, usoda celotnega razpisa pa je trenutno še nejasna.
A vprašanja so ostala: je res stalna praksa, da ministrstvo, ki objavi javni razpis, potem piše pisma podpore izbranim prijaviteljem na isti razpis? Kaj prijavitelj s tem pridobi? In ali ni to potencialni konflikt interesov?
Tri dodatne točke
Na ministrstvu za javno upravo so nam pojasnili, da se pisma o podpori podeljujejo organizacijam, ki se prijavljajo ali na evropske ali nacionalne razpise.
Potencialni prijavitelj mora poslati prošnjo, o kateri nato odloča notranja organizacijska enota ministrstva, ki se ukvarja s ciljnim področjem. “Če notranja organizacijska enota oceni, da je prošnja za podporo vsebinsko ustrezna, predlog predloži v podpis predstojniku organa ali notranje organizacijske enote, odvisno od pravil resorja,” so navedli na ministrstvu, ki ga začasno vodi Klemen Boštjančič, sicer finančni minister.
Na dodatno vprašanje, kateri organizacijski enoti je IPES poslal prošnjo za pismo podpore in kdo je ocenil, da je ta prijavitelj upravičen do pisma podpore (ki ga je nato podpisala ministrica), nam niso odgovorili.
Iz pogojev razpisa ministrstva za javno upravo je razvidno, da je pismo podpore prijaviteljem v dveh od osmih sklopov prineslo po tri dodatne točke. Na ministrstvu so ob tem poudarili, da v primeru inštituta pismo o podpori ni bilo odločilno za uspeh projekta.
Poleg projekta IPES je ministrstvo podprlo še štiri projekte (ministrica je sicer v Tarči dejala, da jih je bilo skupaj šest):
- Inštituta za politični menedžment z nazivom Klik za prihodnost, ki mu je na koncu na razpisu pripadlo 112 tisoč evrov,
- Ekvilib inštituta z nazivom Vpeljava prakse trajnostnega poročanja, ki na koncu ni bil med prejemniki sredstev,
- platforme Sloga z nazivom Skladno po poteh trajnostnega razvoja, ki ji je pripadlo 112 tisoč evrov,
- inštituta Danes je nov dan z nazivom Boljša demokracija, ki bi moral dobiti 300 tisoč evrov.
Poudarimo, da omenjena sredstva še niso bila izplačana. Ajanović Hovnik je omenjala možnost razveljavitve razpisa, kar pa se zaenkrat ni zgodilo.
Predloga za pismo podpore na razpisu ministrstva za javno upravo:
Pisma tudi z drugih ministrstev
Na ministrstvu za javno upravo so v odgovorih na naša vprašanja navedli, da so se prijavitelji obračali tudi na druga ministrstva, ki so prav tako delila pisma o podpori.
Nekaj primerov (ne pa vseh) so nam poslali. Med temi so tri pisma ministrstva za delo Luke Mesca, od koder nam na vprašanja o sistemu podeljevanja pisem podpore ta teden niso odgovorili. Ministrstvo za kulturo Aste Vrečko je po podatkih samega ministrstva poslalo pet pisem podpore.
Dve pismi podpore, ki so nam jih poslali z ministrstva, so podpisali na zdravstvenem ministrstvu, ki ga je takrat vodil Danijel Bešič Loredan (rok za prijavo se je iztekel maja letos), po enega pa ministrstvo za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ministrstvo za solidarno prihodnost Simona Maljevca in ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra.
Sporna praksa
Več sogovornikov, s katerimi smo govorili v zadnjih dneh, nam je pojasnilo, da pisma podpore niso novost ali posebnost razpisov javne uprave. “Pisma podpore so načeloma povsem normalna praksa na razpisih, tako nacionalnih kot evropskih. Dejstvo, da ministrstvo, ki razpisuje sredstva, tudi podpisuje pisma podpore za nekatere projekte, pa se vsaj na prvo žogo zdi kot tveganje konflikta interesov. Če ne drugega, ni higienično,” nam je dejal nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Podobno je za N1 povedal tudi Goran Forbici, vodja krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij (CNVOS). “Po naši oceni je sporna praksa, da ministrstvo, ki objavi razpis, deli tudi pisma podpore za isti razpis. Gre za vnaprejšnje favoriziranje nekaterih projektov, ki naj bi jih šele pozneje, torej po koncu roka za prijave, objektivno ocenili. V tem primeru pismo podpore gotovo okrni videz nepristranskosti. Funkcionarji pa se morajo po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije izogibati že situacijam, ki vzbujajo videz, da vplivajo ali bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost.”
Forbici je tako kot pred njim Koprivnikar poudaril, da se pisma podpore večkrat pojavljajo na različnih razpisih, tudi evropskih, in z njimi ni nič narobe. “Ministrstva s pismom podpore izkažejo, da so cilji in aktivnosti na prijavljenem projektu skladni s cilji resornih politik, s čimer strokovni komisiji olajšajo verodostojno ocenjevanje projekta. Seveda je pri tem nujno treba zagotavljati, da so vsi prosilci za pisma podpore obravnavani z enakimi vatli. Nobeno ministrstvo pa ne sme ravnati arbitrarno in mora jasno upravičiti izkazano podporo. Torej dokazati, da obstajajo tehtni in utemeljeni razlogi za podporo, denimo, da so cilji skladni, da aktivnosti projekta sledijo viziji iz neke strategije, letnega načrta ali drugega dokumenta ministrstva.”
Tu omenimo, da iz pisem podpore, ki so nam jih posredovali z ministrstva, ni razvidno, da bi ministrstva vsebinsko obrazložila, zaradi katerih preteklih dejanj in izkušenj je prijavitelj upravičen do njihove podpore. V izjavah so ministrstva na kratko navedla, kateri izsledki projekta so uporabni za ministrstvo in na katerem področju bi lahko sodelovali z izvajalcem projekta.
Pod drobnogledom KPK
Na ministrstvu za javno upravo so nam na vprašanje, ali je taka praksa ustrezna, odgovorili, da “do zdaj ni bila prepoznana kot sporna”, da pa bodo o tem, ali je sistem ustrezen, “v nadaljevanju presojali ustrezni organi”.
Kot so nam pojasnili, že poteka notranja revizija, postopek pa preučuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), v kateri v zvezi z razpisom vodijo predhodni preizkus. “V okviru postopka bomo preučili tudi vlogo ministrstva pri izdaji oziroma naravo pisem podpore v okviru podeljevanja sredstev,” so nam povedali na komisiji in dodali, da so v okviru postopka prejeli tudi pisni poziv k razmisleku o ustreznosti podpisovanja pisem podpore ministrstva pri podeljevanju sredstev tega istega ministrstva. Kdo je pošiljatelj, nam niso povedali, neuradno pa je šlo za fizično osebo.
Ker postopek poteka, na KPK, ki ga vodi Robert Šumi, konkretnega razpisa niso želeli komentirati. Odgovorili pa so, da je “vsekakor v vseh fazah postopka treba paziti na ustrezno upravljanje tipičnih korupcijskih tveganj, kot so tveganja za nastanek okoliščin nasprotja interesov (tudi znotraj omejitev poslovanja, ki jih ima organ, ki podeljuje sredstva, vzpostavljene), prepovedi sprejemanja daril, tveganja vplivanj v katerikoli fazi postopka in podobno”.
Ne prav zgovorni ministri
Ajanović Hovnik je v oddaji Tarča dejala tudi, da so pisma podpore praksa na vseh ministrstvih. Ali na svojih razpisih dajejo možnost pisem podpore, smo vprašali ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, za delo, družino in socialne zadeve ter za kulturo.
Z ministrstva za kulturo Aste Vrečko so nam sporočili, da na javnih razpisih in pozivih ne zahtevajo pisem podpore lastnega niti drugih ministrstev. So pa dodali, da so njihovi razpisi drugačni, saj so možni prijavitelji le organizacije in posamezniki, ki delujejo na področju kulture (javni zavodi, nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi, fizične osebe idr.), medtem ko so razpisi ministrstva za javno upravo namenjeni organizacijam, ki delujejo na različnih področjih.
Ministrica Vrečko prakse, ko ministrstvo za javno upravo podeljuje pisma prijaviteljem na razpis ministrstva za javno upravo, ni želela komentirati. Na ministrstvu so pojasnili, da niso sodelovali pri pripravi razpisne dokumentacije, zato ne morejo komentirati postopkov priprave razpisne dokumentacije, delitve sredstev in izbora prijavljenih projektov. Na dodaten poziv, ali lahko na splošno komentirajo ustreznost prakse, ko ministrstvo podpisuje pisma podpore za prijavitelje na razpis istega ministrstva, niso odgovorili.
Podoben je odgovor tudi z ministrstva za gospodarstvo Matjaža Hana. “Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport tovrstnih pisem podpore nismo dajali in v javnih razpisih ministrstva nimamo predvidenih pisem podpore ministrstva za prijavitelje, torej tovrstna praksa na ministrstvu ne obstaja,” so nam sporočili, Han pa prakse Ajanović Hovnik ni želel komentirati, ker “ne pozna podrobne vsebine javnih razpisov, kjer prijavitelj dobi točke ob pismu podpore ministrstva”. Na dodaten poziv, ali lahko minister na splošno komentira ustreznost prakse, ko ministrstvo podpisuje pisma podpore za prijavitelje na razpis istega ministrstva, pa nam je Han po objavi članka odgovoril, da se mu zdi taka praksa nelogična.
Z ministrstva za delo Luke Mesca pa nam, kot že omenjeno, od ponedeljka do danes niso odgovorili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje