Menu Item
Na najbolj vroč julijski dan smo se z infrardečo kamero zgodaj popoldne odpravili na lov za vročimi točkami v središču Ljubljane. Znova smo se lahko prepričali, kako pomembne so senca dreves in zelene površine, ki pregrevanje precej omilijo. Izkusili pa smo tudi, zakaj med vročinskim valom črna oblačila niso najboljša izbira.
Na sprehod po vročem centru Ljubljane smo se odpravili na dan, ko so vremenoslovci napovedali vrhunec tokratnega vročinskega vala. Začeli smo kmalu po 12. uri, ko je bila temperatura zraka v prestolnici po podatkih Agencije RS za okolje okroglih 30 stopinj Celzija.
Prva točka naših meritev je bilo parkirišče v Tivoliju, kjer smo lahko takoj opazili učinek, ki ga imata pri pregrevanju barva in senca. Avtomobil bele barve, parkiran v polsenci, se je ogrel do 40 stopinj Celzija. Medtem smo lahko tik ob njem na pokrovu motorja črnega avtomobila, ki sence ni imel, namerili 65 stopinj Celzija.
Podobne pohode s kamero po prestolnici smo izvedli že pred dvema letoma. Kot smo takrat pisali v rubriki Poglobljeno, se mesta poleti zaradi velike koncentracije stavb in cestnih površin čez dan močno segrejejo, ponoči pa se zaradi velike toplotne kapacitete betona in asfalta slabo hladijo. To je tako imenovani učinek toplotnega otoka, ko je temperatura v mestu za nekaj stopinj višja od temperature v okolici.
Kot je izpostavljeno v članku, so geografi ZRC SAZU pred leti s pomočjo satelitskih posnetkov z infrardečo kamero pokazali, da so najbolj vroča območja v Ljubljani praviloma nakupovalna središča, denimo BTC, Rudnik, pa tudi industrijske cone, kot sta tista v Stegnah in na območju Litostroja.
Nadaljevanje sprehoda po Tivoliju je potrdilo že znano dejstvo. Senca dreves in odsotnost betona ali asfalta sta prinašali znosne temperature okoli 25 stopinj Celzija, medtem ko so se asfaltne poti pregrevale prek 40 stopinj Celzija.
Drevesa so občutno razliko delala tudi na mestih, kjer so zakrivala betonske ali kovinske človeške umotvore. Tako se je del rolkarskega parka, ki so ga zakrivala drevesa, ogrel le do 25 stopinj, osončeni del pa je dosegel 42 stopinj Celzija. Podobno je bilo tudi s kipom Riharda Jakopiča, ki ga je sonce razbelilo do 54 stopinj Celzija. Le nekaj korakov stran je v senci stal še en kovinski kip, pri katerem je kamera pokazala le 29 stopinj Celzija.
Kako zanesljive so meritve temperature z IR-kamero?
Tako imenovana termovizijska kamera zaznava infrardeče sevanje, ki ga oddajajo vsa telesa, in na podlagi moči tega sevanja sklepa o temperaturi objekta. Vendar vsa telesa infrardečega sevanja ne oddajajo enako učinkovito – imajo namreč različno ’emisivnost’. Emisivnost izražamo na skali od 0 do 1. Telo z emisivnostjo blizu 1 pri enaki temperaturi seva precej močneje kot telo z emisivnostjo blizu 0. V območju temperatur, ki jih merijo običajne termovizijske kamere, ima večina materialov emisivnost okrog 0,9.
Precej toplo je bilo tudi kipom ob vhodu v državni zbor ter Francetu Prešernu v središču mesta. Prav tam so se v času našega obiska pod pršilniki hladili turisti in drugi mimoidoči. Vodni pršec je dodobra ohladil tudi tlakovce pod pršilniki, ki na ekranu infrardeče kamere za razliko od preostalega dela trga niso žareli v rdeči barvi.
Najvišja temperatura, ki jo je v ponedeljkovem zgodnjem popoldnevu zaznala naša kamera, je znašala 70 stopinj Celzija. Zaznala jo je na črni podlagi na otroškem igrišču v Parku slovenske reformacije, kjer so se prav tako močno pregreli tudi tobogani.
Ob tem pa smo na lastni koži izkusili tudi, zakaj ob vročini in močnem soncu svetujejo nošenje oblačil svetlih barv. Črna kapa (njen infrardeči posnetek lahko vidite na naslovni fotografiji) se je po enournem sprehodu segrela do 40 stopinj Celzija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje