Infrardeča kamera in meritve N1: Kako razbeljene so ljubljanske ulice

Poglobljeno 26. Jun 202206:00 > 27. Jun 2022 16:254 komentarji
Delite:
Delo IR
Foto: Delova stolpnica, posneta s križišča Dunajske, Tivolske in Slovenske (Denis Sadiković/N1)

Na prvi poletni dan smo s pomočjo infrardeče kamere in termometra preverjali, kako zelo se lahko segrejejo nekatere površine v mestu in kako k omilitvi vročine pripomorejo drevesne krošnje. Ceste, obsijane s soncem, se segrejejo na več kot 50, avtomobili temnejše barve presežejo 70 stopinj Celzija. Razlika je na isti ulici na razdalji nekaj metrov tudi po 20 stopinj in več.

Vročinski valovi so v Sloveniji vse pogostejši in daljši. In Ljubljana ni nobena izjema. Vročinski val v Ljubljani je po uradni definiciji obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad 24 °C. Na spodnjem grafu se lepo vidi povečevanje njihovega števila v zadnjih desetletjih.

Vročinski valovi Ljubljana
Foto : ARSO

V lanskem letu smo v drugi polovici junija v Ljubljani zabeležili rekordno dolg vročinski val, ki je trajal kar 14 dni. Prav možno je, da ga bomo letos presegli.

Toplotni otoki in vroče točke

Mesta se poleti zaradi velike koncentracije stavb in cestnih površin čez dan močno segrejejo, ponoči pa se zaradi velike toplotne kapacitete betona in asfalta slabo hladijo. To je tako imenovani “učinek toplotnega otoka”, ko je temperatura v mestu za nekaj stopinj višja od temperature v okolici.

Geografi ZRC SAZU so že pred leti s pomočjo satelitskih posnetkov z infrardečo kamero pokazali, da so najbolj vroča območja v Ljubljani praviloma nakupovalna središča, denimo BTC, Rudnik, pa tudi industrijske cone, kot je tista v Stegnah in na območju Litostroja.

Gre za lokacije, ki jih zaznamuje velika količina parkirišč in betonskih konstrukcij brez omembe vrednega zelenja.

Toplotni otoki v Ljubljani
Foto : Komac et al. (2016)

A vroče točke so razporejene praktično po vsem mestu. Ljudje ob vročini v mestu spreminjajo svoje ustaljene poti, da bi se izognili žgočemu soncu in razbeljenemu asfaltu. Ob vročih dnevih se nekaterim lokacijam raje v celoti izognejo. Nekateri ljudje, ki običajno pešačijo ali kolesarijo, se na vroče dni raje usedejo v klimatizirane avtomobile.

To so vse ugotovitve raziskave, ki so jo pred dvema letoma izvedli pri društvu ProstoRož in ki jo je vodila sociologinja Zala Velkavrh. S pomočjo mobilne aplikacije so ljudem v avgustu 2020 omogočili, da na zemljevidu Ljubljane označijo lokacije, ki jih sami zaznavajo kot vroče točke.

V dveh tednih so jih označili kar 699, za najbolj problematične pa so se izkazale lokacije v središču mesta, kjer se je treba ustaviti in čakati na soncu, kot na primer križišča.

Veliko število glasov je denimo dobilo tudi avtobusno postajališče pred ljubljanskih Kliničnim centrom na Zaloški cesti, kjer na avtobus čakajo bolniki po zdravniških pregledih in ki je kljub bližini velikih dreves zelo slabo zasenčeno, iz okoliškega betona pa puhti vročina. Kako vroče je bilo ta teden na tej lokaciji, je nazorno prikazano na fotografiji in sliki spodaj.

UKC postaja meritve
Foto : Avtobusno postajališče na Zaloški pri Kliničnem centru (Denis Sadiković/N1)

Pregret ljubljanski asfalt

Ta torek, 21. junija, je bil prvi poletni dan. Najvišja izmerjena temperatura na merilni postaji za Bežigradom je po podatkih Agencije za okolje (ARSO) dosegla 33,6 stopinj Celzija. Na ta dan sva se s fotografom in snemalcem Denisom Sadikovićem odpravila na obhod po mestu, opremljena z infrardečo kamero in infrardečim ročnim termometrom.

Merjenje IR
Foto : Fotograf Denis Sadiković v akciji z infrardečo kamero (Staš Zgonik/N1)

Najprej smo izbrane ulice in trge posneli s kamero, ki lahko prikaže temperaturo teles na podlagi infrardečega sevanja, ki ga oddajajo. Nato smo temperature posameznih površin izmerili še z ročnim infrardečim termometrom.

Na glavni avtobusni postaji (spodaj), ki jo bodo sicer v kratkem prestavili na drugo stran železniške postaje in jo prekrili s streho, se praktično ni mogoče skriti pred soncem.

Avtobusna postaja temperatura
Foto : Avtobusna postaja Ljubljana (Denis Sadiković/N1)

Naše meritve prikazujemo v dveh delih. Na običajnih fotografijah so vpisane temperature izbranih površin, izmerjene z ročnim IR termometrom. Na spodnjih fotografijah, posnetih z IR kamero, so temperature odčitane avtomatično, kamera pa za vsako posamezno fotografijo prilagodi temperaturno skalo od najbolj hladnih (temno modra barva) do najbolj vročih površin (bela barva).

Na Prešernovem trgu so ljudje iskali zavetje v skromnih zaplatah sence ob Frančiškanski cerkvi in na senčni strani spomenika. Na sončni strani spomenika smo, kot vidite spodaj, namerili 49 stopinj.

Prešernov trg meritve
Foto : Prešernov trg (Denis Sadiković/N1)

Meritve smo opravljali v času, ko je sonce najvišje na nebu, med 11. in 14. uro, pri čemer smo bili zaradi postavanja na žgočem soncu ob zaključku “misije” že povsem na koncu z močmi. Kako zdržijo gradbeni delavci, mi je hodilo po glavi.

S soncem obsijani asfalt je na vseh posnetkih z infrardečo kamero živo rdeč, izmerjene temperature so se praviloma gibale nad 50 stopinjami Celzija. V senci košatih dreves so bile temperature mnogo bolj znosne, okoli 30 stopinj, in primerljive s temperaturo ozračja.

Kolodvorska ulica v bližini mestnega Kina Dvor je eno najbolje zasenčenih območij v središču mesta. Tudi sončni žarki, ki prodrejo skozi drevesne krošnje, se ne morejo dolgo upirati v eno točko.

Kino dvor meritve blur
Foto : Kolodvorska ulica pri Kino Dvoru (Denis Sadiković/N1)

Razlike so lahko velike tudi na isti ulici, če denimo drevesne krošnje pokrivajo zgolj eno stran cestišča, ali pa če so velika drevesa zasajena zgolj na enem delu ulice. Tak primer je Smoletova ulica za Bežigradom, kjer so razmere na razdalji nekaj metrov popolnoma različne. Avtomobili, ki jih je ščitila senca dreves, so imeli okrog 30 stopinj, avtomobili na delu ulice brez dreves, pa okrog 70 stopinj Celzija.

Smoletova meritve blur
Foto : Smoletova ulica za Bežigradom (Denis Sadikovič/N1)

Območje na križišču Vilharjeve in Železne ceste (prikazano spodaj), ki ga zaradi bližnjega podhoda pod železniško postajo prečka veliko ljudi, slovi kot ena ljubljanskih vročih točk. Naše meritve so pokazale, da je tudi eno samo dovolj košato drevo sredi betonske puščave v zavetju njegove sence zmožno zagotoviti temperaturno znosno mikrolokacijo.

Vilharjeva ulica meritve
Foto : Vilharjeva ulica pri železniški postaji (Denis Sadiković/N1)

Mestna drevesa so iz dneva v dan več vredna

Za omilitev učinka toplotnega otoka v mestu je ključna ozelenitev in zmanjšanje obsega betonskih površin ter njihova nadomestitev z vodoprepustnimi površinami, ki zadržujejo vodo. V vročini lahko ta voda izhlapeva in hladi okolico.

Najbolj dragocena so velika košata drevesa, ki pregrevanje v prvi vrsti preprečujejo s senčenjem, poleg tega pa ozračje hladijo tudi preko t.i. evapotranspiracije. “Drevesa prek listov iz tal v ozračje oddajajo vodno paro in z dvigom vlage v zraku hladijo okolico,” je nedavno v intervjuju za N1 razložil strokovnjak za mestno gozdarstvo dr. Blaž Klobučar.

Murnikova meritve blur
Foto : Murnikova ulica na Mirju (Denis Sadiković/N1)

Glede na raziskavo, ki so jo lani objavili švicarski raziskovalci, imajo drevesa ravno v slovenskih mestih največji učinek na znižanje temperature mestnih površin. Primerjali so satelitsko izmerjene temperature površja na območjih, prekritih z drevesnimi krošnjami in brez njih v 293 evropskih mestih.

Ravno v slovenskih mestih – v raziskavo so vključili Ljubljano in Maribor – so zaznali največji učinek na znižanje poletnih temperatur v mestih. Razlika med temperaturo območja, ki ga prekrivajo drevesa, in golim betonom, je bila v povprečju kar 12 stopinj.

Grafika drevesa
Foto : Schwab et al. 2021, Nat. comm.

Počivajte v miru, Čufarjeve češnje

Mestna občina Ljubljana je prejšnji mesec končno začela urejati že dalj časa razkopano Čufarjevo ulico v središču mesta, ob stavbi RTV Slovenija, ki jo je vrsto let krasil drevored divjih češenj in predvsem v času spomladanskega cvetenja skrbel za številne občudujoče poglede.

Čufarjeva ulica drevesa
Foto : Spomladansko cvetenje češnjevega drevored na Čufarjevi ulici. (N1)

Danes teh češenj ni več. Ob začetku del so jih posekali in odstranili. Že pred nekaj letih je sicer Čufarjeva ulica zaradi gradnje novih luksuznih stanovanj ostala brez majhnega parka, ki so mu senco zagotavljale breze.

“Del ne bi mogli izvajati, če ne bi odstranili obstoječih dreves,” so nam glede odstranitve češenj ta teden povedali na MOL. Obljubljajo, da jih bodo nadomestili z 12 novimi, ob tem pa dodajajo, da načrt obnove upošteva usmeritve glede zniževanja temperature v mestu. “Predvideva več ukrepov in ureditev, ki to podpirajo: dodatna ozelenitev, omejitev motornega prometa, svetel tlak, fontana in pitnik …”

Čufarjeva brez češenj
Foto : Današnja podoba Čufarjeve ulice (N1)

Blaž Klobučar je ob tej novici na Twitterju izrazil jezo nad takšnim početjem. Kot nam je razložil v intervjuju, bi namreč pri posegih v prostor “morali vedno začeti s predpostavko, da je treba drevo, ki nam je v napoto, nekako obdržati./…/ Če je drevo že treba odstraniti, ga ni treba vedno posekati, temveč ga je mogoče tudi prestaviti. Obstajajo naprave, ki drevo izkopljejo tako, da lahko preživi selitev.”

Je pa seveda lažje in ceneje reči, da so bila drevesa pač v napoto.

“Zelene strehe bi morale biti obvezne”

Vročinski valovi in žgoče mestne temperature bodo v prihodnosti del našega poletnega vsakdana. In dr. Žiga Zaplotnik, strokovnjak za podnebne napovedi s katedre za meteorologijo ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, že dalj časa opozarja, da se na takšne razmere čisto premalo zavzeto pripravljamo.

“Z vidika kakovosti naših življenj v prihodnje so ukrepi prilagajanja vsaj tako pomembni kot ukrepi za razogljičenje,” je lani povedal v intervjuju za N1.

“V mestih bi praktično vsi morali imeti zelene strehe,” nam je povedal ta teden, ko smo ga poklicali po naših meritvah na ljubljanskih ulicah.

“Ne samo zaradi izolacije, temveč tudi zaradi absorpcije padavinske vode. Poletni nalivi bodo vedno bolj intenzivni, več padavin bo padlo v kratkih, a intenzivnih padavinskih dogodkih. Zaradi pomanjkanja površin, ki prepuščajo in zadržujejo vodo, pa se lahko zgodi, da mestni kanalizacijski sistem nenadnega padavinskega vala ne bo zdržal.”

Trendi so, kar se tiče temperaturnih ekstremov, neizprosni. Prejšnji teden so temperaturni rekordi padali tako v Franciji kot v Nemčiji, pa se poletje sploh še ni uradno začelo. V Padski nižini se zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin spopadajo z rekordno sušo.

Poleg segrevanja ozračja se namreč, kot opozarja Zaplotnik, glede na najnovejše raziskave spreminja tudi atmosferska dinamika. T.i. Rossbyjevi valovi, ki prenašajo toploto med subtropskimi in zmernimi geografskimi širinami, se namreč “upočasnjujejo” in postajajo vedno bolj stacionarni. “Vetrovi, ki prenašajo toploto med polarnimi in subtropskimi predeli, zaradi nižje temperaturne razlike med območji slabijo.”

Rossbyjevi valovi
Foto : Ujemanje med Rossbyjevimi valovi in temperaturnimi anomalijami

To pa posledično pomeni, da temperaturni ekstremi nad določenim območjem vztrajajo dalj časa in se zaradi tega še ojačajo. “Dolgotrajne visoke temperature vodijo v povečano izhlapevanje vode, vlažnost tal se močno zmanjša, posledično pa nad kontinenti pride do res močnih temperaturnih anomalij.”

Po njegovem prepričanju so razmere preveč resne, da bi ukrepanje za prilagajanje na vročo prihodnost prepustili trenutnemu navdihu vsakega posameznika. “Jaz bi vse te ukrepe zastavil zelo ostro, z ustrezno zakonodajo. A verjetno bi me v tem primeru hitro označili za ‘ekofašista’.”

*Zahvaljujemo se prof. Gorazdu Planinšiču s Fakultete za matematiko in fiziko UL, ki nam je prijazno posodil infrardečo kamero.

Komentari

Vaš komentar