Menu Item
DZ je danes sprejel nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki bo nadomestil zdaj veljavnega iz leta 2016. Vlada ga je pripravila z namenom uskladitve z evropskimi direktivami, s katerih prenosom Slovenija že zamuja. V opoziciji so opozarjali, da urad za preprečevanje pranja denarja dobiva prevelika pooblastila.
Z novim zakonom se bo v slovenski pravni red preneslo določbe direktive o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj, s katerimi razpolagajo Urad RS za preprečevanje pranja denarja oziroma druge finančno obveščevalne enote. Prenaša se tudi del določb direktive, v skladu s katerimi se večina dosedanjih pristojnosti evropskih nadzornih organov prenaša na Evropski bančni organ.
Slovenija s prenosom direktiv v svoj pravni red že zamuja in je zato že prejela uradna opomina Evropske komisije, doletijo jo lahko tudi znatne finančne posledice, je dopoldne opozorila Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva. Osnovni namen je torej prenos zakonodajnih aktov EU s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red, dodatno pa vsebuje tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja.
V SD, Levici, SAB, NP in LMŠ zakona niso podprli
“Gre za nov poskus nesprejemljive širitve represivnih pooblastil državnih organov,” je dopoldne dejal Soniboj Knežak (SD). Nataša Sukič (Levica) pa je pred glasovanjem napovedala, da bodo storili vse, da zakon ne bi bil uveljavljen. DZ je imel predlog novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma na dnevnem redu že na prejšnji seji, vendar takrat ni dobil zadostne podpore. Danes sprejeti zakon mu je po pojasnilih vlade vsebinsko enak, dodana je določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore.
Maja Hostnik Kališek je dodatno pojasnila, da se pooblastila Urada RS za preprečevanje pranja denarja glede obdelave osebnih podatkov ne spreminjajo bistveno oz. ostajajo v skoraj enakem obsegu kot v veljavnem zakonu. Urad namreč ni organ kazenskega pregona, temveč opravlja obveščevalno dejavnost, je dejala in dodala, da pa mora imeti za učinkovito izvajanje te naloge v skladu z mednarodnimi standardi in evropsko zakonodajo na voljo zadostna pooblastila.
Potrdila je, da ima urad dostop do velike količine informacij, a uporablja jih lahko le za namene preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma. Prav tako se vsak dostop do podatkov beleži, za vpogled pa mora obstajati zakonski razlog, je dejala. Glede pooblastil inšpektorjev pa je povedala, da ostajajo enaka kot v veljavnem zakonu, zaradi večje jasnosti pa je v novem zakonu dodana določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanje.
DZ je zakon sprejel s 44 glasovi za in 36 proti. Podprli so ga poslanci SDS, DeSUS, NSi, SNS, narodnosti ter nepovezana poslanka. Blaž Pavlin (NSi) je dejal, da se z njim v veljavni koncept preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ne posega, se pa zagotavlja učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma s strani zavezancev in izvajanja nadzora s strani nadzorovanih organov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje