Nagrobniki z vsebinsko bogatimi, skoraj literarnimi zapisi v prekmurščini iz Prekmurja naglo izginjajo. Zapisu "Eti počiva" sledita ime in priimek, vsebujejo pa tudi navedbo, kaj je bil umrli, npr. žena, mož, veleposestnik, mlinar, ter še informaciji o tem, kdo je dal postaviti spomenik in kdo ga je izklesal. V Porablju teh nagrobnikov po novem ne zavržejo, ampak jih postavijo na vidno mesto.
Med posebnostmi Prekmurja so nagrobniki z vsebinsko bogatimi, skoraj literarnimi zapisi v prekmurščini, ki pa naglo izginjajo. Še največ jih je ohranjenih na Goričkem in v Porabju. Posebnost Prekmurja pa je tudi veliko število pokopališč, saj ima tako rekoč vsaka vas svoje pokopališče.
Zaradi večverskosti imajo nekatere vasi sploh na Goričkem tudi po tri pokopališča. Velika kulturna dediščinska vrednost Prekmurja so nagrobniki iz desetih, dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja ali redkeje še starejši, ki so pisani v prekmurščini. “To je velika kulturna dediščina, ki bi jo bilo treba ohraniti,” je izpostavila etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd in opozorila, da ti nagrobniki naglo izginjajo.
Primeren odnos do tovrstne kulturne dediščine imajo zlasti v Porabju, kjer teh nagrobnikov po novem ne zavržejo, ampak jih postavijo na vidno mesto nekje na pokopališču, je povedala Pšajd. “To so začeli početi tudi v Prekmurju, predvsem Občina Moravske Toplice, ki ima posluh za to. Tudi tovrstne nagrobnike, ki imajo dediščinsko vrednost, ne zavržejo, ampak jih pustijo v glavnem ‘in situ’, torej na kraju samem.”
Take nagrobnike z zapisano prekmurščino lahko danes tako še vedno vidimo zlasti na Goričkem. Po besedah Pšajd so ti zapisi “krasni epitafi, skorajda osebna izkaznica pokojnih v grobu”, oblikovani pa so na poseben način.
Na vrhu teh starejših nagrobnikov vedno piše v madžarskem ali slovenskem črkopisu “Eti počiva” (“Tukaj počiva”). Sledita priimek in ime, velikokrat tudi navedba, kaj je bil umrli, npr. žena, mož, veleposestnik, mlinar, potem sta navedeni letnica rojstva in smrti, na koncu pa je še kakšen psalm iz svetega pisma ter podatek, kdo je dal postaviti spomenik in kdo ga je izklesal.
Pšajd je pripomnila, da pri toliko podatkih pravzaprav ne gre več le za osebno izkaznico, ampak celo za izkaznico družine oz. rodbine, ki je tam pokopana. Na enem izmed pokopališč na Goričkem je zanimiv primer dveh bogato izklesanih nagrobnikov moža in žene. Žena je na njem navedena z dekliškim, ne z moževim priimkom, na nagrobnikih pa so celo informacije, kdaj sta se “zdavala”, torej poročila, kdaj sta umrla in kdo je dal nagrobnika postaviti. Epitafi so prav tako zapisani v prekmurščini in imajo že skorajda literarno vrednost, je izpostavila Pšajd.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!