Menu Item
Četrtkovi stavki sodnikov se bodo priključili tudi tožilci, ki bodo delo prav tako prekinili za eno uro. V Društvu državnih tožilcev Slovenije so ob tem napovedali, da bodo "z vladnim ignoriranjem odločbe ustavnega sodišča" seznanili tudi mednarodne organe, med drugim Evropsko komisijo in Evropski parlament. V društvu pripravljajo tudi osnutek tožbe zoper državo zaradi neuresničitve ustavne odločbe glede sodniških plač.
Tudi tožilci bodo v četrtek za eno uro prekinili delo in s tem izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe glede sodniških plač. Z vladnim ignoriranjem ustavne odločbe bodo seznanili tudi pristojne evropske organe, pripravljajo pa tudi podlago za vložitev tožbenih zahtevkov zoper državo.
“V Društvu državnih tožilcev Slovenije smo se odločili, da jutri izvedemo stavko. Gre za enourno prekinitev dela, v tem delu se bomo pridružili kolegom sodnikom. O nadaljnjih protestnih aktivnostih, ki bodo nedvomno sledile, če vlada oziroma državni zbor ne bosta upoštevala odločbe ustavnega sodišča, pa se bomo v okviru skupine, ki deluje v okviru Društva državnih tožilcev Slovenije, še pogovorili,” je za STA napovedala Mirjam Kline, ki začasno vodi generalno državno tožilstvo.
A ne bo ostalo le pri enourni prekinitvi dela, saj bodo tožilci z vladnim ignoriranjem odločbe ustavnega sodišča seznanili tudi Evropsko komisijo in Evropski parlament, organizaciji OECD in GRECO in Posvetovalni svet evropskih tožilcev kot najvišji evropski posvetovalni tožilski organ. V Društvu državnih tožilcev Slovenije bodo pripravili tudi protestno izjavo za medije.
V društvu pripravljajo tudi podlago oziroma osnutek tožbe zoper državo zaradi neuresničitve ustavne odločbe, “enako, kot so to napovedali sodniki”, je dodala Kline. Dopustila je tudi možnost, da bodo s tožbami zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah za pet let nazaj.
Kline je poudarila, da so v tožilskih vrstah razočarani, saj so pričakovali, da bosta vlada in državni zbor upoštevala odločitev ustavnega sodišča ter načela vladavine prava.
Sodni svet danes pisal Ursuli von der Leyen
Zaradi neuresničitve ustavne odločbe glede sodniških plač bodo sodniki 4. januarja za eno uro prekinili sodne obravnave. Kot je za STA prejšnji teden pojasnila predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević, bodo protestni shodi sodnikov večinoma potekali na sedežih okrožnih in višjih sodišč za ta sodišča in za manjša okrajna sodišča na njihovem območju. Protesti se bodo začeli ob 10. uri in bodo trajali predvidoma do ene ure.
To so danes potrdili tudi na vrhovnem sodišču. Kot so izpostavili v obvestilu strankam v zvezi s protestnimi shodi, glavne obravnave in seje med shodi ne bodo preklicane, bodo pa prekinjene v vsaki posamezni zadevi posebej. O tem bo odločal predsednik senata, ki bo prisotne tudi obvestil, koliko časa bo prekinitev konkretne zadeve trajala. Ostale službe sodišč in javne knjige bodo v tem času poslovale nemoteno, so dodali.
Kot povod za četrtkove protestne shode sodnikov na vrhovnem sodišču izpostavljajo nespoštovanje odločbe, s katero je ustavno sodišče ugotovilo, da so predpisi, ki urejajo plače sodnikov, v nasprotju z ustavo. Spomnili so tudi, da je ustavno sodišče vladi in zakonodajalcu naložilo, da morata neustavnost odpraviti do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo. Sodniki zato protestirajo proti kršenju pravnega reda, s čimer pozivajo k spoštovanju pravne države in vladavine prava.
“Plače sodnikov so tako nizke, da je s tem prišlo do kršitve načela sodniške neodvisnosti in načela delitve oblasti, saj prejemajo predstavniki ostalih dveh vej oblasti občutno višja plačila,” so med drugim izpostavili na vrhovnem sodišču.
Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča bo tudi na dnevnem redu seje Sodnega sveta 11. januarja, ko bodo člani sveta odločali o predlogu načina izvršitve ustavne odločbe, so danes za STA napovedali na Sodnem svetu.
Neuresničitev odločbe ustavnega sodišča v Sodnem svetu štejejo za hudo kršitev načela pravne države in zanikanje vladavine prava ter ustavne ureditve, o čemer so pisno seznanili predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, predsednico Evropske mreže sodnih svetov Dalio Vasariene in Jožeta Štrusa iz generalnega direktorata evropskega komisarja za pravosodje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje