Začetek novega leta marsikdo izkoristi za skok v tople kraje, drugi pa v januarju in februarju načrtujejo oddih v smučarskih središčih. Zelo popularno mesto za vstop v novo leto je bil tudi Beograd, od koder so se številni vrnili s sumom na okužbo s koronavirusom. "To pomeni, da smo malce zašli v tem, kako se obnašamo," je v N1 STUDIO dejal Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na MZZ.
V zadnjih dneh je v Sloveniji močno poskočilo število potrjenih okužb s koronavirusom. Velika rast okužb je posledica širjenja mnogo bolj nalezljive različice virusa omikron. Številne države zaradi višanja števila okuženih zaostrujejo pogoje za prestop meje.
Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), je v N1 STUDIO pojasnil, da trenutno tako množičnega vračanja Slovencev domov, kot smo ga bili deležni lansko pomlad, zdaj ne zaznavamo.
Nekaj težav so imeli le Slovenci, ki so na začetku pojava različice omikron potovali v Maroko.
“Maroko je bila ena od prvih držav, ki je zaprla meje tako za vstop kot izstop zaradi omikrona. Prepovedala je tudi vse letalske povezave. Tam je bilo kar nekaj Slovencev, ki so leteli z nizkocenovniki, za domov pa so morali iskati kar drago redno linijo,” je razložil Šter.
“Seveda v tujini tudi kdo zboli”
Ob tem je vodja konzularnega sektorja poudaril predvsem svež primer vračanja Slovencev s silvestrovanj iz Beograd, med katerimi so do vključno srede potrdili 117 okužb.
“Seveda v tujini tudi kdo zboli. Ampak, da se vrne cel avtobus, iz katerega se izkrcajo vsi z okužbo. To pomeni, da smo malce zašli v tem, kako se obnašamo. Takrat imamo problem. Če se prikriva, je to še toliko večji problem,” meni Šter.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je večino od 600 udeležencev silvestrovanja v Beogradu v izvedbi Collegium Mondial Travel napotil v karanteno, saj so precenili, da predstavljajo visokorizični stik.
Potovati moramo tako, da bomo potovanje ohranili v lepem spominu
Šter je v N1 STUDIO še dodal, da stoji “za stališčem, da je potovati dobro, ampak moramo potovati tako, da bomo potovanje ohranili v lepem spominu, da bomo prišli zdravi domov”.
“V primeru, da zbolimo, pa moramo imeti takšno zdravstveno zavarovanje, ki krije na primer namestitev v koronski hotel ali pa da so kriti stroški ob morebitnem sumu na okužbo. Velikokrat pozabimo ali pa opustimo misel na zavarovanje, ki je ob sklenitvi potovanja nekaj deset evrov, medtem ko so lahko stroški zdravljenja nekaj desetkrat višji,” poudarja Šter.
Šter je še opozoril, da v primeru potovanj ne smemo razmišljati o tem, kako se bomo lahko v tujini obnašali povsem drugače kot doma. “To je velika farsa. Pričakujemo, da bodo ljudje na Zanzibarju, na smučanju ali pa na Hrvaškem razumeli, da se ne bomo obnašali tako, kot se v teh epidemioloških moramo,” meni Šter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje