Menu Item
Socialni demokrati bodo na današnji klavzuri za tesno zaprtimi vrati pretresali scenarije za reševanje premočno zadolžene stranke. SD se že nekaj let utaplja v rdečih številkah, v blagajni stranke pa se je po izbruhu afere Litijska nabralo za več kot 1,8 milijona evrov dolga. Predsednik stranke Matjaž Han za N1 pojasnjuje, da bi se SD s prodajo vile na Levstikovi rešila vseh neporavnanih obveznosti, da se mora počasi posloviti od drago najetih prostorov na Nazorjevi ulici, a da bo končna odločitev v rokah organov stranke.
“Nismo še rekli zadnje besede. Če pustimo ob strani finance, je stranka v boljši kondiciji, kot bi si marsikdo želel,” je pred današnjo klavzuro SD za N1 dejal predsednik stranke in gospodarski minister Matjaž Han.
Za Socialnimi demokrati je eno od najtežjih obdobij v zgodovini stranke. Afera Litijska se je v začetku leta dobesedno zrušila na drugo največjo vladno stranko ter poleg nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan s položaja odnesla tudi bivšo predsednico SD Tanjo Fajon in nekdanjega glavnega tajnika stranke Klemna Žiberta.
Po strmoglavljenju stranke v raziskavah javnega mnenja in očitkih o korupciji se je na čelo SD zavihtel Han, ki je na aprilskem volilnem kongresu za deset glasov premagal svojega najresnejšega izzivalca Milana Brgleza. Vodenje stranke je prevzel z bremenom več kot 1,8-milijonskega dolga.
Han: To ne more biti samo odločitev predsednika stranke
Odgovor na vprašanje, kako se bo stranka spopadla z rekordnim dolgom in izkopala iz rdečih številk, bi morala dati današnja klavzura. Še pred njenim začetkom bosta Han in glavna tajnica SD Živa Živković s člani predsedstva za tesno zaprtimi vrati govorila o scenarijih za sanacijo finančnega stanja stranke.
Ena od možnosti za plačilo dolgov je prodaja nekdanjega sedeža SD na Levstikovi ulici 15 v Ljubljani. Stranka je že pred meseci objavila oglas, s katerim je vilo na Levstikovi poskušala prodati za 2,2 milijona evrov, poleg tega pa naj bi iskali tudi najemnika, ki bi bil pripravljen prevzeti njihove najete prostore na Nazorjevi ulici, kjer je zdaj sedež stranke. SD namreč po selitvi iz Levstikove za najem sedeža stranke na Nazorjevi v strogem središču Ljubljane plačuje dobrih 13.000 evrov mesečne najemnine.
“S prodajo Levstikove bi lahko poravnali vse obveznosti. Vemo, da moramo počasi oditi iz dragih najetih prostorov na Nazorjevi. Ti scenariji so že dolgo znani in se jih dobro zavedam, vendar pa to ne more biti samo odločitev predsednika, ampak tudi kolegija in predsedstva stranke,” je za N1 dejal Han. Koliko ponudb so dobili in ali že imajo kupca za Levstikovo, ni želel razkriti, ker postopki prodaje še niso zaključeni.
Po naših informacijah naj bi bil Han sicer naklonjen prodaji vile na Levstikovi, vendar pa naj bi temu nasprotovali predvsem v ljubljanskem odboru SD. Na Levstikovo naj bi bili namreč navezani nekateri dolgoletni člani stranke. “Jaz sem verjetno eden od najbolj čustveno navezanih na Levstikovo 15, ker vem, kako težko je ta hiša pred leti prišla v last stranke,” je za N1 dejal nekdanji glavni tajnik in bivši poslanec SD Dušan Kumer.
Lokar: Počistiti je treba stare napake
SD oziroma njena predhodnica SDP je vilo na Levstikovi dobila leta 1993 v zameno za prostore na Tomšičevi, ki jih je državi prepustila za potrebe državnega zbora. Zaradi judovskega lastništva vile pred drugo svetovno vojno je predsednik SDS Janez Janša Socialnim demokratom očital, da domujejo v “ukradeni judovski vili”. SD je zaradi njegovih izjav ukrepala po sodni poti in dobila tožbo, Janša pa je moral stranki plačati 10.000 evrov odškodnine in se ji javno opravičiti.
V stranki naj bi zaokrožil tudi predlog, da vilo na Levstikovi odkupi članstvo, vendar pa Han pravi, da bo nekje treba potegniti črto in da morajo Socialni demokrati poplačati svoje dolgove. Da je finančna sanacija predpogoj za to, da stranka znova pridobi naklonjenost javnosti, meni namreč več predstavnikov SD.
“Ključno za zaupanje ljudi v sposobnost stranke je tudi, da stranka, ki hoče voditi družbo, zna voditi svojo lastno ekonomijo. SD mora začeti tu delovati drugače – počistiti mora stare napake, trošiti v mejah tistega, kar je sposobna zakonito zbrati iz javnih sredstev in članarin, ter se boriti, da tudi druge stranke ne bi imele drugih virov financiranja, sicer bo tekma na volitvah vedno neenakopravna,” je za N1 povedala vidna članica SD Sonja Lokar.
“O prihodnjem poslovanju stranke je odprtih več možnih scenarijev, nedvomno pa bomo morali ne glede na osebne preference izbrati eno pot, saj ohranjanje statusa quo ni več mogoče,” je za N1 dejal vodja poslancev SD Jani Prednik. Da je ureditev finančnega stanja pomemben korak k povrnitvi zaupanja med ljudmi, ocenjuje tudi podpredsednik stranke Luka Goršek: “Zato tudi podpiram, da se proda Levstikovo 15 in s tem poplača dolgove.”
Kumer: SD ima dva močna nasprotnika – opozicijo in veliko koalicijsko stranko
Na klavzuri bodo med drugim analizirali tudi rezultate junijskih evropskih volitev ter začrtali smernice za delo stranke do konca mandata. “Nič ne bom obljubljal, ampak odstotki v javnomnenjskih anketah se bodo tudi z našim dobrim delom na terenu in v vladi zvišali. S pravo, realno politiko se lahko izognemo populizmu,” je za N1 dejal Han in dodal, da bo SD pri naslavljanju družbenih problemov vedno zagovarjala socialdemokratske rešitve.
Han sicer pravi, da se na naslednjih volitvah “ne boji zmage”, a dejstvo je, da Socialni demokrati že dolgo niso več vodilna stranka na levem političnem polu. SD je edino zmago na parlamentarnih volitvah slavila leta 2008 pod vodstvom Boruta Pahorja, nato pa so primat na levi sredini prevzele stranke novih obrazov. Kaj bi torej morala narediti stranka, da bi znova lahko imela potencial za volilno zmago?
“Vprašanje sploh ni, kaj, ampak, kako. Nobena resna leva stranka ne more obstati, če ni tesno povezana z ljudmi, katerih interese zastopa,” je za N1 dejala Sonja Lokar. Glavni problem vidi v tem, da vodstva vseh socialdemokratskih strank v Evropi poskušajo politiko “voditi po starem”, ljudje pa so se spremenili: “Samo če delaš, kar govoriš, ti ljudje verjamejo in so pripravljeni sodelovati.”
Kumer pa ocenjuje, da ima SD v trenutni situaciji dva močna nasprotnika – opozicijo in veliko koalicijsko stranko. “Proti temu se je težko boriti, mislim pa, da mora stranka na zunaj pokazati neko enotnost in da bi bil odločilen korak za to lahko njena notranja konsolidacija. Če bo to uspelo, potem ima stranka na naslednjih volitvah določen potencial, če tega ne bo, pa bo zanjo sila težko,” je dejal za N1.
Goršek: Stranka bo morala včasih stopiti korak stran od državotvornosti
Hanu naj bi sicer po aprilskem kongresu uspelo pomiriti različne frakcije znotraj stranke, vendar pa nekateri namigujejo, da bi morala SD pokazati vrata tistim posameznikom, ki ji delajo škodo. Kritični naj bi bili predvsem do Dejana Prešička, ki naj bi kot direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) poskušal vplivati na to, da slovensko podjetje dobi posel v Severni Makedoniji.
Zgodbo o domnevnih pritiskih Prešička smo prvi objavili na N1, razkritje našega portala pa je v vrstah SD poskrbelo za precejšnje razburjenje. Nekateri od naših sogovornikov, ki želijo ostati neimenovani, menijo, da bi morala stranka tej zadevi priti do dna in da bi morali posamezniki, na katere letijo hude obtožbe, prevzeti politično odgovornost in se do epiloga umakniti iz javnosti in strankarskega življenja.
Pred nekaj tedni je v SD završalo tudi zaradi odločitve zunanje ministrice Tanje Fajon. Vzrok za nezadovoljstvo sta bila vabilo in udeležba izraelske političarke Cipi Livni na letošnjem Blejskem strateškem forumu. Še pred tem so se v delu stranke pojavile kritike na račun poslancev SD, ki naj bi jih zaneslo preveč v desno, ko so na vlado naslovili pobudo za rešitev vprašanj, povezanih z Romi.
Hanu pa naj bi nekateri očitali, da je znotraj koalicije preveč pragmatičen in da prevečkrat popusti predsedniku vlade Robertu Golobu. Mnenja o tem, ali bi morali biti znotraj koalicije bolj glasni in nepopustljivi, so v SD sicer deljena. “Stranka bo morala včasih pri najpomembnejših tematikah stopiti korak stran od ‘državotvornosti’ in vztrajati pri svojih načelih in vsebinskih, socialdemokratskih smernicah, s katerimi se lahko poistoveti vsaj 60 odstotkov državljank in državljanov,” je za N1 dejal Luka Goršek.
Da so napetosti še ostale, nekateri slutijo iz ugibanj, da naj bi se Prednik, ki mu na kongresu ni uspelo postati predsednik stranke, iz SD umaknil. A Prednik je za N1 to zanikal: “Ne drži, da se umikam iz stranke. Mandat, ki so mi ga zaupali volilci, bom oddelal do konca, v letu in pol do naslednjih volitev pa bom poskušal izpeljati čim več dobrih zgodb, tako za Koroško kot za celotno državo.”
Bo Inštitut 1. maj dokončno zaprl svoja vrata?
Po izbruhu afere Litijska se je na tapeti znašel tudi Inštitut 1. maj, na katerega so leteli očitki, da služi za prikrito financiranje SD. Inštitut, ki sta ga konec leta 2022 ustanovila Fajon in Žibert, ima sedež prav v vili Socialnih demokratov na Levstikovi 15, stranka pa mu je še donedavnega zaračunavala 13.000 evrov mesečne najemnine (kolikor znaša najemnina za novi sedež stranke na Nazorjevi ulici).
V SD so po ogorčenju javnosti napovedali, da bodo inštitutu, ki ga je takrat vodil njihov bivši poslanec Jan Škoberne, vrnili že plačane najemnine, dejavnost inštituta pa je nato zamrla.
Han pravi, da o usodi inštituta na današnji klavzuri ne bodo govorili. V stranki sicer vseskozi poudarjajo, da je inštitut avtonomen in da stranka ne more odločati o njegovi prihodnosti. Po umiku Fajon je edini ustanovitelj ostal Žibert, ki na naša vprašanja o nadaljnjem delu inštituta ni odgovoril. Za pojasnila prav tako ni bila dosegljiva Maja Mohar, ki je na čelu inštituta spomladi zamenjala Škoberneta.
Ali bo inštitut dokončno zaprl svoja vrata, zaenkrat še ni jasno. Po Gorškovem mnenju je sicer smiselno, da politične stranke razvijajo izobraževalne inkubatorje, v katerih lahko opravljajo izobraževanja tako za splošno kot za politično javnost. Da vsaka resna stranka potrebuje mislišče in center za usposabljanje svojih kadrov, se strinja tudi Lokar in dodaja, da je SDS trenutno edina stranka v Sloveniji, ki se tega zaveda.
“Rezultati so očitni – nobena stranka razen SDS nima zares usposobljenih kadrov in sistematične popularizacije svojih idej in predlogov v javnosti, da o tehnični sposobnosti ljudi, ki vodijo upravljanje z državo, sploh ne govorim. Kakovost SD ministric in ministrov je zadnji ostanek nekdanje kadrovske moči slovenske socialne demokracije,” je dejala Sonja Lokar in dodala, da v Sloveniji še vedno nimamo ustrezne zakonodaje, ki bi uredila delovanje političnih fundacij.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje