Menu Item
Se bo moral premier Robert Golob z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in bivšim vršilcem dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom soočiti na sodišču? Predpogoj za to je odločitev o uvedbi sodne preiskave ali vložitvi obtožnice, ki je v rokah tožilstva. To lahko ovadbo zoper predsednika vlade, ki jo je vložila policija, tudi zavrže. "Na podlagi tega, kar do zdaj vemo o tem primeru, bi rekel, da bo ta ovadba težko šla naprej in da jo bo moral tožilec zavrniti," meni strokovnjak za kazensko pravo Miha Šepec.
V javnosti močno odmeva kazenska ovadba, ki jo je policija na specializirano državno tožilstvo vložila zoper premierja Roberta Goloba. Predsednik vlade je ovaden zaradi suma korupcijskega kaznivega dejanja v zvezi z očitki o domnevnih političnih pritiskih in vmešavanju v delo policije, ki sta jih proti njemu nanizala bivša notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.
Na specializiranem državnem tožilstvu so za N1 pojasnili, da je premier Golob ovaden zaradi kaznivega dejanja dajanja darila za nezakonito posredovanje. Za to je zagrožena kazen od enega do šest let zapora in plačilo denarne kazni. Premier Golob je vložitev kazenske ovadbe komentiral z besedami, da verjame v pravno državo in da je o čiščenju janšistov v policiji prva govorila nekdanja notranja ministrica.
Bobnar je v izjavi za RTV Slovenija to zanikala in dodala, da z Lindavom ves čas govorita resnico. Nekdanja ministrica predsedniku vlade očita, da je v zameno za povrnitev zaupanja od nje zahteval, da odpusti točno določenega uslužbenca policije. “To je Martin Jazbec (direktor uprave za policijske specialnosti, op. a.), a sem premierju jasno povedala, da si na tak način zaupanja ne bom kupovala,” je oktobra lani na odmevnem zaslišanju v državnem zboru dejala Bobnar.
Šepec: Če je šlo samo za politični vpliv, kaznivega dejanja ni
Strokovnjak za kazensko pravo na mariborski pravni fakulteti Miha Šepec je za N1 pojasnil, da politično vplivanje predsednika vlade na ministre ali uradnike samo po sebi še ni kaznivo dejanje. “Če je šlo res samo za to dogovarjanje med ministrico in predsednikom vlade ter morda tudi neokusno, pretirano vplivanje in postavljanje zahtev v smislu, če se to ne zgodi, ne boš več ministrica, s pravnega vidika s tem ni nič narobe,” poudarja Šepec.
Pri korupcijskih kaznivih dejanjih mora nekdo pridobiti premoženjsko korist ali povzročiti drugemu premoženjsko škodo. “Če govorimo o kaznivem dejanju dajanja podkupnine, bi to moralo biti z nečim pogojeno. To pomeni, da bi recimo predsednik vlade od bivše ministrice zahteval, da naredi nekaj na policiji, in ji obljubil, da bo v zameno dobila določene koristi,” je dejal Šepec.
Vendar pa tega, da bi ministrica še naprej ostala na položaju, ne moremo razumeti kot darilo ali nagrado, saj bi jo predsednik vlade v prihodnosti lahko kadarkoli odslovil in zamenjal, pojasnjuje Šepec: “Če sta edina udeleženca predsednik vlade in ministrica, ki jo lahko premier kadarkoli odstavi, in če je šlo samo za politični vpliv, potem tega kaznivega dejanja ne more biti.”
O sumu kaznivega dejanja lahko po njegovi oceni govorimo samo v primeru, če bi predsednik vlade neposredno vplival oziroma napeljeval določenega uradnika, na primer generalnega direktorja policije, da bi ta storil kaznivo dejanje in zlorabil svoj položaj. “V tem primeru do tega napeljevanja ni prišlo, neka ‘politična korupcija’ v smislu res pretiranega vplivanja politike pa še ni kaznivo dejanje,” razlaga Šepec.
Fišer: Merodajna je ocena tožilca, ne pa policije
Nekdanji vršilec dolžnosti direktorja policije Boštjan Lindav je v torek sicer dejal, da vložitev kazenske ovadbe zoper premierja Goloba pomeni, da so njegove izjave in izjave Tatjane Bobnar podprte tudi z dokazi. “Glede na to, da je tožilstvo v tej zadevi sodelovalo že v predkazenskem postopku, bi si skoraj upal trditi, da tožilstvo ocenjuje, da stvar dobro stoji,” je za N1 povedal Lindav.
Odvetnik Gorazd Fišer, ki je bil v preteklosti tudi generalni državni tožilec, ni želel soditi o tem, ali bo zadeva na koncu dejansko prišla na sodišče. “To, da se pristojni državni tožilec vključi v predkazenski postopek in usmerja policijo, ni nič neobičajnega, saj to nalaga zakon,” je za N1 dejal Fišer. Ob tem je poudaril, da ocena policije o utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja ni merodajna in da je dokončna odločitev o tem v rokah tožilca, ki lahko zdaj zahteva uvedbo sodnega postopka, dopolnitev ovadbe ali pa jo zavrže.
“Velikokrat se zgodi, da policija poda kazensko ovadbo, državni tožilec pa jo nato zavrže, ker oceni, da ni podlage za pregon. Nemalokrat pa se zgodi tudi obratno – da policija ne vloži ovadbe, tožilec pa ima drugačno oceno in zahteva uvedbo postopka. Včasih potem v takšnih primerih celo pride do pravnomočne obsodilne sodbe,” pojasnjuje Fišer.
Predsednik vlade sicer vseskozi zatrjuje, da je šlo pri pogovorih med njim in Tatjano Bobnar za pogovor dveh politikov, ne pa za pogovor med predsednikom vlade in policistko. “Na podlagi tega, kar do zdaj vemo o tem primeru, bi rekel, da bo ta ovadba težko šla naprej in da jo bo moral tožilec zavrniti. Lahko pa so seveda v ovadbi dokazi in informacije, ki zaenkrat javno še niso znane, kar seveda lahko vpliva na obstoj morebitnega kaznivega dejanja,” dodaja Šepec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje