Za razlago, kakšna napaka se je zgodila pri računanju izbora kandidatov, ki so se uvrstili v državni zbor, smo se obrnili na prof. dr. Andreja Bauerja z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, člana neodvisne strokovne skupine, ki je napako v izračunu odkrila.
Pogovarjali smo se s prof. dr. Andrejem Bauerjem, ki sicer predava na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF), tokrat pa je sodeloval pri neodvisnem, strokovnem potrjevanju izida volitev.
Spomnimo, izkazalo se je, da je zaradi računalniškega hrošča program napak izračunal šest poslanskih mandatov, in sicer po dva v stranki Gibanje Svoboda in SDS ter po enega v NSi in Levici. Več o tem preberite v članku Računalniška napaka na DVK: narobe izračunali šest poslanskih mandatov.
Kot je za N1 povedal prof. dr. Bauer, so sodelovanje z Državno volilno komisijo vzpostavili že konec leta 2021, saj so na DVK želeli zagotoviti večjo verodostojnost rezultatov v supervolilnem letu.
Računanje z več računalniškimi programi, ki ga je uporabila strokovna komisija, je sicer standardni postopek, je pa pomembno, da so ti programi med sabo neodvisni. To pomeni, da jih ne sme napisati ista oseba, ker lahko to privede v ponavljanje istih napak, je razložil sogovornik s FMF. Eden izmed treh programov, s katerimi so računali, kdo se uvrsti v DZ, je sestavil Bauer sam, druga dva so pripravili strokovnjaki iz podjetij Intelcom in Genis.
Poslance se v skladu z našim volilnim sistemom določa dvofazno – najprej na nivoju posameznih enot, nato pa še na nivoju države. Napaka v enem od programov se je manifestirala v primeru, ko je ena lista dobila več kot 8 dodatnih mandatov na nivoju države. Ta situacija je unikatna, še nikoli videna, saj so bili na letošnjih državnozborskih volitvah glasovi veliko manj razpršeni – v DZ se je uvrstilo le pet strank – prav tako pa sta Gibanje Svoboda in SDS na nivoju države prejeli veliko število mandatov.
Povedano nekoliko poenostavljeno – program je mandate podeljeval pravilnim listam, vendar je znotraj liste izbiral kandidate iz napačnih enot. Napaka se je pripetila pri šestih poslancih, ki so čisto na repu d’Hondtovega sistema (ta izbere 88 poslancev, preostala poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti pa se izbira ločeno). Do zmede je torej prišlo pri podeljevanju mandatov med 82. in 88. mestom, je še pojasnil profesor Bauer.
Pri preverjanju izida je neodvisna strokovna skupina še dodatno preverila pravilnost izračunov računalnika, torej postopka, ki ga je naredil računalnik. Kot je v pogovoru še dejal sogovornik, preverjanja ni bilo smiselno opravljati, dokler niso bili zbrani čisto vsi glasovi. “To smo začeli delati takoj, ko smo lahko. Jaz sem to opravil včeraj popoldne – ni zelo veliko dela, a moraš ga opraviti pazljivo,” je za N1 še povedal prof. dr. Bauer.
V Sloveniji na državnozborskih volitvah sicer uporabljamo kombinacijo Droopovega in d’Hondtovega volinega sistem, kar določa Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje