Strokovnjak za požarno varnost: Že leta opozarjamo na težave

Slovenija 30. Jan 202521:02 5 komentarjev
Požar v dijaškem domu na Poljanski ulici
Foto: Igor Kupljenik/BOBO

Današnji požar v dijaškem domu Ivana Cankarja je razkril sistemsko težavo: številne starejše stavbe, ki so se gradile v času, ko zakonodaja še ni predpisovala ukrepov s področja požarne varnosti, nimajo požarnih alarmov, javljalnikov in drugih ukrepov za zagotavljanje varnosti. Med njimi je tudi 17 dijaških domov, je na današnji novinarski konferenci povedal minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Strokovnjak za požarno varnost je za N1 povedal, da že več let opozarjajo na težave.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo poizvedovali, koliko je še drugih stavb, kjer bivajo otroci in mladi in ki so požarno ogrožene denimo vrtcev, šol, srednjih šol in študentskih domov. Sporočili so nam, kar je povedal že minister: da so nemudoma sprožili postopke za preverjanje stanja požarne varnosti v vseh tovrstnih objektih. Trenutno imajo le oceno o številu dijaških domov. 

Minister Logaj je, kot smo poročali, ob tem napovedal tudi predlog za sprožitev postopka k spremembi zakonodaje na področju požarne varnosti v javnih objektih, kjer bivajo ranljive skupine.

Kako je torej mogoče, da 17 dijaških domov nima ustreznih ukrepov za zagotavljanje požarne varnosti?

Starejši objekti grajeni po takrat veljavnih predpisih

Razlog je starost teh stavb, kar so danes pojasnili tudi na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ddr. Aleš Jug z odseka za požarne raziskave in inovacije na Zavodu za gradbeništvo Slovenije je za N1 povedal, da so v Sloveniji požarno najbolj ogrožene stavbe, ki so bile projektirane pred letom 1995, ko pri gradnji ni bilo treba upoštevati predpisov s področja požarne varnosti. Prva tehnična smernica s tega področja je bila namreč sprejeta šele leta 1995, je povedal.

Aleš Jug
Aleš Jug je tudi predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost. (foto: Nebojša Tejić/STA)

Ukrepe za požarno varnost so tako morali posodobiti samo tisti lastniki, ki so po letu 1995 zaradi posegov v takšne objekte morali pridobiti gradbeno dovoljenje. Nivo požarne varnosti stavbe je namreč določen v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja. Objekt dijaškega doma, v katerem je zagorelo, takšnih prenov v zadnjih desetletjih očitno ni bil deležen.

“Dijaški dom Ivana Cankarja je bil dan v uporabo leta 1976, kar pomeni, da je bil projektiran po starih predpisih. Če lastnik od takrat ni resneje posegal v objekt in ni potreboval gradbenega dovoljenja, se vsa ta desetletja nikomur ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem požarne varnosti,” je dejal Jug.

Jug: Treba bi bilo spremeniti zakon o varstvu pred požarom

Če bi takšen objekt gradili danes, bi zanj veljali povsem drugačni standardi. Po trenutno veljavni zakonodaji gradnja dijaških domov brez vgradnje avtomatskih naprav za javljanje požara in brez vgradnje avtomatskega sistema za gašenje požara ni dovoljena, so pojasnili na inšpektoratu. Predpisi pa določajo tudi, od katere kvadrature naprej je treba vgraditi naprave za javljanje in kdaj je treba dodati tudi naprave za avtomatsko gašenje.

Po Jugovih besedah so v pripravi novi predpisi s tega področja, ki bi lahko požarno varnost še okrepili, denimo z ukrepom obvezne vgradnje naprav za avtomatsko gašenje za vse objekte.

“Z vsako prenovo teh predpisov objekti dobivajo boljšo požarno varnost, več ukrepov. Tudi zato, ker bolj spoznavamo tveganja, ki jih sodobni požari prinašajo,” je povedal.

Opozoril je, da stroka že dolgo opozarja na ta velik razkorak v požarni varnosti med starejšimi in novejšimi objekti. “Že več let opozarjamo, da bi se moral spremeniti zakon o varstvu pred požarom, tako da bi vsak objekt moral slediti požarnim tveganjem, ne glede na to, kdaj je bil zgrajen. A posluha za to doslej ni bilo.”

Ogroženi lahko tudi starejši bloki, domovi za starejše …

Dijaški domovi, ki so bili zaradi današnjega požara potisnjeni v ospredje, niso edini ogroženi. V to “kvoto” po Jugovih besedah spadajo tudi večstanovanjske stavbe, domovi za starejše, v starejših objektih pa delujejo tudi nekatere bolnišnice.

Ob tem je sogovornik sicer poudaril, da lastnikom nič ne preprečuje, da ne bi na lastno iniciativo implementirali ukrepov. Težava je v tem, da zakonsko niso obvezani tega storiti. Ker zakon tega ne predpisuje, tudi inšpekcija nima vzvoda, da bi takšne ukrepe v starejših stavbah zahtevala – četudi je tveganje lahko veliko.

Tveganja danes drugačna

Tveganja so danes drugačna, kot so bila pred desetletji. Po besedah sogovornika se je tudi požar skozi čas spremenil. “Nekoč smo imeli v takšnih objektih veliko lesa in naravnih materialov – pohištvo je bilo leseno, vzmetnice so bile iz žime. Danes pa je ogromno plastike. Požari, ki zajamejo plastiko, po nekaterih analizah gorijo od osem- do devetkrat hitreje in tvorijo neprimerljivo več dima. Tudi v primeru požara v dijaškem domu se je pokazalo, da je bilo dima ogromno in da so imeli dijaki zaradi tega težave pri evakuaciji.” 

Dodatno tveganje danes predstavljajo električni skiroji in električna kolesa, ki jih mladi pogosto uporabljajo. Ta vozila vsebujejo litij-ionske baterije, ki se lahko vžgejo, pogosto pa so parkirana prav v dijaški oziroma študentski sobi. “Znano je, da se londonski gasilci v povprečju vsak dan ukvarjajo s požarom, ki je povezan z mikromobilnostjo. Lastnik objekta bi moral vsa ta tveganja upoštevati pri načrtovanju protipožarnih ukrepov.”

V dijaškem in študentskem domu bi bilo sicer smiselno razmisliti o alternativnih ukrepih, je še dejal Jug. “Mladina se slabše odziva na požarne alarme kot na primer starejši, saj imajo mladi globlji spanec. To je pokazalo več študij. Tudi če bi v dijaškem domu imeli alarm, torej to ne pomeni nujno, da bi vse zbudil. Bi bilo pa to vsekakor bolje, kot da alarma ni.” Boljša alternativa bi bila po njegovih besedah močna svetila v obliki stroboskopov ali pa javljalniki, ki uporabnike zbudijo z vibracijami. “Rešitve obstajajo,” je zagotovil.

Pomembni tudi organizacijski ukrepi

Poleg tehničnih rešitev so po njegovih besedah pomembni tudi organizacijski ukrepi za požarno varnost. Večji objekti z večjim številom uporabnikov morajo imeti odgovorno osebo ali več teh oseb za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, ki morajo biti prisotne v vsakem trenutku – in to velja za vse objekte, ne glede na njihovo starost. “V dijaških in študentskih domovih je smiselno imeti več takšnih oseb, ki vedo, kje so gasilniki, ki znajo pogasiti začetni požar in ki poznajo lastnosti evakuacijskih poti. Ki znajo ljudi usmeriti in spodbudijo evakuacijo.”

Ali je imel dijaški dom Ivana Cankarja to ustrezno urejeno, bo očitno preverjala tudi inšpekcija, ki je danes napovedala izredni nadzor. Ravnatelj je sicer pojasnil, da je bil v trenutku, ko je izbruhnil požar, v objektu zgolj varnostnik. Ta je tudi poklical gasilce in sprožil prve ukrepe za zaščito dijakov. Ravnatelj je zagotovil, da je bilo vse skladno s predpisi.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje