Štrukelj o posledicah Boštjančičevega dopisa: Normalizirajte uporabo dodatnih plačnih razredov

Ena od dogovorjenih rešitev plačne reforme, ki so jo vladni predstavniki nenehno izpostavljali kot pomemben dosežek, je možnost, da z dodatnimi plačnimi razredi nad izhodiščnim nagradijo zaposlene - da bi jih na takšen način zadržali v javnem sektorju ali privabili vanj novi kader s posebnimi znanji in kompetencami. Kot smo že pisali, so po tej možnosti v prvih osmih mesecih letošnjega leta posegli zlasti v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer morajo delodajalci za odobritev dodatnih plačnih razredov svojim zaposlenim zaprositi resorna ministrstva.

Sledil je septembrski dopis ministra za finance in glavnega vladnega pogajalca Klemna Boštjančiča predlagateljem finančnih načrtov z navodilom, naj ne posegajo po tej možnosti, zapisani v 22. členu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, če za to nimajo zagotovljenih finančnih sredstev. Med sindikati javnega sektorja je zavrelo in na novembrskih pogajanjih so zahtevali podatke o tem, kakšen učinek je imel ministrov dopis na podeljevanje soglasij.

Podatki, ki so jih zbrali na ministrstvu za javno upravo in ki smo jih pridobili na N1, kažejo, da je dopis ministra vsekakor imel močan učinek. Ob tem je treba izpostaviti, da so podatki zbrani zgolj za tiste proračunske uporabnike, kjer soglasja za dodelitev dodatnih plačnih razredov nad izhodiščnim daje posamezni minister. To so denimo bolnišnice, osnovne in srednje šole, centri za socialno delo, domovi za starejše, različni republiški javni zavodi, javne agencije in skladi, vojska in policija. Niso pa, denimo, vključili podatkov o podeljenih soglasjih za zaposlene v občinskih upravah, vrtcih in drugih občinskih javnih zavodih, na sodiščih, tožilstvih, fakultetah, saj v teh primerih soglasja dajejo posamezni župani, predsednik vrhovnega sodišča, generalna državna tožilka oziroma upravni odbori javnih univerz.

Skupno letos 1.548 soglasij

Od začetka leta, ko je začel veljati zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju do prvega tedna v decembru, so na posameznih ministrstvih skupno podelili 1.548 soglasij. Največ soglasij je podelil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, in sicer skupno 779, kar predstavlja polovico vseh soglasij. Največ, 592, jih je podelil za tehnično-administrativen kader v osnovnih in glasbenih šolah, 139 za zaposlene v srednjih šolah, dijaških domovih in višjih strokovnih šolah ter 48 v zavodih, kot so Zavod za šolstvo, Andragoški center, Center za poklicno izobraževanje ...

Natančnejši pregled po mesecih pri tem kaže, da je od skupno 779 soglasij Logaj kar 636 soglasij podpisal v prvih osmih mesecih. Po septembrskem dopisu svojega vladnega kolega Boštjančiča je v septembru, oktobru in novembru podpisal le še 143 soglasij. Ministrstvo za šolstvo, kot izhaja iz tabele zbranih podatkov, je tudi edino, s katerega so posredovali podatke o številu zavrnjenih vlog; tovrstnih primerov je bilo v vsem letu 34. Pred časom so na omenjenem ministrstvu za N1 Slovenija že pojasnili, da so v glavnini zavrnili tiste vloge, iz katerih ni bilo razvidno, da bi javni uslužbenec izpolnjeval enega od pogojev za dodelitev dodatnih plačnih razredov.

V vojski eno soglasje, v policiji nič

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki podaja soglasja za zaposlene v domovih za starejše in drugih javnih zavodih v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi, je (od skupno 305 soglasij) v zadnjih mesecih leta - od septembra do prvih decembrskih dni - podpisal za dobro četrtino manj soglasij kot v prvih osmih mesecih letošnjega leta. To pomeni, da je v tem resorju nekoliko upadlo število podanih soglasij, vendar upad ni tako občuten kot v šolstvu. Minister Maljevac je, kot izhaja iz tabele, za zdaj edini, ki je podpisal soglasja v prvih decembrskih dneh, in sicer osem.

Nasprotno je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki podeljuje soglasja za zaposlene tudi v bolnišnicah, v enajstih mesecih podala 310 soglasij, od tega 187 septembra, oktobra in novembra. Kljub temu so na ministrstvu za zdravje na naše vprašanje, ali je prišlo do upada vlog za soglasje, odgovorili, da se je v septembru in oktobru v primerjavi s poletnimi meseci število prejetih vlog zmanjšalo za približno četrtino. V UKC Ljubljana so pojasnili, da po ministrovem dopisu niso več odobrili vlog za določitev višjega plačnega razreda od izhodiščnega, "kar negativno vpliva na zaposlovanje novih sodelavcev, ki imajo izkušnje iz gospodarstva".

Med posameznimi ministrstvi, ki so podala nekaj več soglasij, je še ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča, ki je do konca novembra podelil 93 soglasij, od tega 57 v prvih osmih mesecih. Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je skupno podelil 38 soglasij, največ 24 zaposlenim v šestnajstih centrih za socialno delo. V policiji tovrstnih soglasij ni bilo, v vojski le eno.

Poziv k "normalizaciji" uporabe omenjene možnosti

Spomnimo. Po podatkih, ki smo jih pred dobrim mesecem zbrali na N1 Slovenija, je predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević v prvih osmih mesecih soglašal z dodatnimi plačnimi razredi za 99 javnih uslužbencev na vseh sodiščih. Pri tem so dodali, da se je uporaba omenjenega člena po Boštjančičevem dopisu "praktično ustavila". Generalna državna odvetnica Ana Kerševan je v enakem obdobju podala soglasje za 17 javnih uslužbencev, medtem ko generalna državna tožilka Katarina Bergant tovrstnih soglasij ni podala.

Zaradi bistvenega zmanjšanja izdaje soglasij po ministrovem dopisu so predstavniki sindikatov javnega sektorja minuli petek ob predstavitvi omenjenih podatkov, kot je povedal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, vlado pozvali, naj ponovno "normalizira" uporabo omenjenega člena, "ki se je na nekaterih resorjih popolnoma ustavila - na način, da se bo ponovno uporabljal in tako služil svoji funkciji. To pa je: motiviranja tistih, ki zelo dobro opravljajo svoje delo, ali za privabljanje novih delavcev iz gospodarstva. Ne nazadnje je vlada v Bruslju s tem instrumentom branila plačno reformo," je dejal sindikalist.

Na ministrstvu za javno upravo, kjer so izpostavili, da je omenjeno delovno gradivo nepopolno prav zaradi tega, ker ne vsebuje podatkov o podeljenih soglasjih v primerih, ko zanj ni treba zaprositi posameznega ministra ali vlado, napovedujejo podrobnejšo predstavitev uporabe omenjenega instituta v analizi plač v javnem sektorju za letošnje leto.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Režiser, ki je šel v zapor