Menu Item
V Sloveniji imamo kar nekaj superračunalnikov. Najnovejši Vega je star pol leta in je na Inštitutu za informacijske znanosti (IZUM) v Mariboru. Vreden je 20 milijonov evrov, najdražji v svetu pa presegajo vrednost nekaj milijard evrov. Uporabljajo se za aplikacije v fiziki, kemiji, strojništvu, meteorologiji, računalništvu, medicini in biologiji, zasedejo pa lahko tudi več 100.000 kvadratnih metrov.
Zgodovina superračunalnikov v Sloveniji je že dolga in sega v leto 1990, ko so dobili prvega na Inštitutu Jožef Stefan. Imel je dve jedri, najnovejši Vega, ki so ga aprila postavili v Inštitutu informacijskih znanosti IZUM v Mariboru, pa jih ima kar 122.000. V Sloveniji so superračunalniki še na nekaterih fakultetah po Sloveniji, na Agenciji za okolje in prostor, največji pa je v zasebni lasti podjetja Arctur s sedežem v Novi Gorici.
Izidor Golob, vodja Računalniškega centra Univerze v Mariboru (RCUM), pojasnjuje, da bi morda bila bolj primerna uporaba “visoko-zmogljivi računalnik”, saj se v angleščini uporablja izraz “High performance computer”.
“Super-računalniki so osnovna komponenta super-računalniškega sistema, katerega lastnost, zmožnost in namen je, da s povezovanjem več visoko-zmogljivih računalnikov dobimo sistem, ki je možen hkratne hitre obdelave zapletenih izračunov. V takem sistemu so vse komponente optimizirane za kar najhitrejšo obdelavo podatkov, od procesorjev (ki jih lahko imamo tudi za računalniške možgane) do pomnilniških medijev in omrežnih povezav,” o tem, kaj so superračunalniki, pojasnjuje Golob.
Pomembni pri modeliranju in simulaciji
Superačunalniki torej opravljajo številna izračunavanja, z njimi pa v največji meri ne upravljajo matematiki, poudarja Golob. Večina uporabnikov prihaja iz strojništva, fizike, kemije in računalništva. Uporabljajo se za aplikacije v fiziki, kemiji, strojništvu, meteorologiji, računalništvu (velepodatki, umetna inteligenca, veriženje blokov), medicini, biologiji.
Zelo pomembna pri superračunalnikih ni le njihova zmogljivost, ampak tudi programska oprema, ki omogoča modeliranje, simulacijo in programe za upravljanje takih sistemov.
Superračunalnike potrebujemo tudi pri ugotavljanju posledic segrevanja morja in naraščanja morske gladine, kar je v intervjuju za N1 izpostavil dr. Matjaž Ličer.
Največji tudi nekaj sto tisoč kvadratnih metrov
Superračunalniki za razliko od običajnih računalnikov za osebno rabo zasedajo tudi veliko več prostora. Gibljejo se od velikosti manjše omare, lahko zasedajo velikost ladijskega kontejnerja, kot je v primeru superračunalnika na Univerzi v Mariboru, večji pa lahko zasedajo tudi več sto kvadratnih metrov. Največji po besedah Goloba zaseda nekaj sto tisoč kvadratnih metrov.
“Poleg zagotovitve prostora je največji problem zagotovitve energetskega napajanja ter hlajenja, saj je gostota elektronskih elementov (npr. procesorska jedra) izjemna,” pojasnjuje Golob.
Cene superračunalnikov imajo širok razpon in se razlikujejo glede na sestavo. Začnejo se pri nekaj sto evrih, zgornja meja pa je pri nekaj milijardah evrov. Superračunalnik na Univerzi v Mariboru je imel nabavno vrednost dva milijona evrov, Vega pa je stala kar 20 milijonov evrov.
Superračunalnik Vega, ki je ime dobil po matematiku Juriju Vegi, je med drugim sodeloval pri iskanju zdravila proti covidu-19, med drugim pa je sodeloval tudi pri projektu iz gospodarstva, kjer je pomagal pri razvoju baterij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!