Menu Item
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je na novinarski konferenci po izrednem zasedanju Sveta EU spregovoril o odzivu EU na vojaško agresijo Ruske federacije na Ukrajino. Svet Evrope je sicer že potrdil začasni suspenz članstva Rusije.
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je po izrednem zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve spregovoril o odzivu EU na vojaško agresijo Ruske federacije na Ukrajino. Slovensko zunanje ministrstvo sicer odsvetuje vsa potovanja ne samo v Ukrajino, pač pa tudi na vsa mejna območja s to državo. Prva tako odsvetujejo nenujna potovanja v Rusijo, Belorusijo in Moldavijo. “Tisti, ki so nameravali zapustiti Ukrajino, so to opozorilo upoštevali,” je pojasnil Logar in dodal, da v zadnjih dneh niso imeli nobenega konzularnega primera.
“V zadnjih tednih so potekala intenzivna diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti za umiritev razmer in iskanje miroljubne rešitve na vzhodu Ukrajine,” je v uvodu pojasnil Logar in dodal, da se je Rusija na žal odločila za “barbarsko agresijo nad suvereno državo Ukrajino”, kar Slovenija najstrožje obsoja. Ruski predsednik, tako Logar, ni nikdar verjel v diplomatsko rešitev, temveč je pogajanja izrabil le za kupovanje časa za njegove vojaške načrte oz. za oboroženo agresijo.
Včerajšnji napad Ruske federacije je šokantno dejanje in je v nasprotju z listino Združenih narodov ter v nasprotju z vsemi mednarodnimi listinami, konvencijami in mednarodnim pravom, je nadaljeval Logar in dodal, da je zato Slovenija skupaj z ostalimi mednarodnimi zavezniki odločno reagirala.
“Najhujši paket sankcij kadarkoli”
“Rusija je ves čas nasprotovala članstvu Ukrajine v Natu, z argumentom, da bi to pomenilo, da Nato pride do ruske meje, sedaj pa je z invazijo v Ukrajini sama prišla na mejo držav Nata,” je nadaljeval zunanji minister ter pojasnil, da je včeraj zasedal Evropski svet, kjer so najprej predstavili poročila generalštaba, nato pa nadaljevali pogovore z ukrajinskim zunanjim ministrom, ki se je javljal iz Lvova. Ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba je predstavil aktualne potrebe ukrajinske vojske ter načrt taktičnega bojevanja zoper ruske sile. “Na podlagi razprave smo sprejeli nov sveženj ukrepov zoper Rusko federacijo, ki bo občutno prizadel tako rusko gospodarstvo, kot tudi oligarhe in posamezne osebe, ki so sodelovale pri agresiji,” je nadaljeval Logar in dodal, da gre za ukrepe tako individualne kot tudi sektorske narave. Kot je še poudaril, gre za najhujši paket sankcij, ki ga je Evropska unija kadarkoli sprejela zoper katerokoli državo.
Med individualnimi sankcijami gre predvsem za podkrepitev prvega paketa sankcij, dodani so še vsi poslanci dume, člani sveta za nacionalno varnost ter pripadniki beloruskih sil. Sektorske sankcije pa obsegajo finančni sektor, sektor energetike, transportni sektor, nadzor izvoza, ki med drugim zajema tudi tehnologijo, strojništvo in obrambno področje, izdelke za dvojno rabo … V pripravi pa je tudi nov sveženj ukrepov zoper beloruski režim, je nadaljeval zunanji minister in dodal, da bodo tudi te sankcije tako sektorske kot individualne narave.
Na ravni EU poteka tudi usklajevanje o pomoči in podpori ukrajinskega prebivalstva, je nadaljeval Logar. “Kot ključni strateški dejavnik pomoči smo tako predlagali krepitev perspektive članstva v Evropski uniji z jasno časovnico do leta 2030,” je nadaljeval minister za zunanje zadeve in dodal, da se je Slovenija na vojne razmere v Ukrajini odzvala tudi s konkretno pomočjo, saj smo Ukrajini ponudili zaščitno opremo, dizelske generatorje, oblačila ter drugo opremo, s pomočjo pa bomo v danih zmožnostih še nadaljevali. “Enotna podpora držav članic perspektivi članstva Ukrajine v EU lahko spremeni tok zgodovine. Slovenija je predlagala članstvo Ukrajine do 2030,” je še poudaril Logar. Ministrstvo za zunanje zadeve pa je vladi predlagalo prispevek v vrednosti 100 tisoč evrov, ki bi predstavljal nujno humanitarno pomoč. Z EU partnerji pa so sprejeli tudi podporni ukrep v višini 30 milijonov evrov, s pomočjo katerega bi krepili kibernetsko obrambo Ukrajine ter vlagali v vojaško in medicinsko opremo. Ministrstvo za obrambo pa je kasneje sporočilo, da bo Slovenija Ukrajini pomagala tudi v vojaškem smislu z orožjem, saj se je vlada odločila, da bomo v Ukrajino poslali čelade in puške – kalašnikove s pripadajočim strelivom, da se bo Kijev lahko ubranil pred rusko agresijo.
Pogovori se bodo v naslednjih dneh še nadaljevali z jasno željo po uskladitvi tretjega svežnja sankcij, ki bo nadgradil doslej sprejeta svežnja. Če bo doseženo soglasje, bo v tretjem svežnju tudi vprašanje Swifta – v kolikor ne bo s preverbo podatkov ugotovljeno, da lahko mednarodna skupnost na drug način doseže še resnejše gospodarske posledice za Rusijo, je pojasnil minister.
Svet Evrope začasno izključil Rusijo
Odbor ministrov Sveta Evrope je danes v skladu s svojim statutom sklenil, da zaradi oboroženega napada na Ukrajino Ruski federaciji s takojšnjim učinkom odvzame pravico do zastopanja v odboru ministrov in parlamentarni skupščini. Stalni predstavniki 47 držav članic so se dogovorili, da bodo na pobudo Ukrajine in Poljske Ruski federaciji začasno odvzeli pravico do zastopanja v Svetu Evrope. Sprejeta odločitev je že stopila v veljavo in vpliva na pravice Rusije do zastopanja v odboru ministrov in parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ne vpliva pa na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je del Sveta Evrope. Ruski sodnik tako ostaja član sodišča, ki bo še naprej obravnavalo in odločalo o vlogah, vloženih proti Rusiji.
Svet Evrope je evropska politična organizacija, ustanovljena leta 1949. Naloga te organizacije je predvsem spodbujanje in varovanje človekovih pravic, demokracije ter sodelovanje med državami članicami na področju kulture. Rusija, ki je članica Sveta Evrope od leta 1996, je bila v preteklosti že deležna podobnih sankcij. Po priključitvi ukrajinskega črnomorskega polotoka Krim leta 2014 je bila ruski delegaciji v parlamentarni skupščini odvzeta volilna pravica, Rusija pa se je odzvala z bojkotom zasedanj skupščine in prekinitvijo plačevanja prispevka v proračun sveta. Rusiji so bile pravice povrnjene leta 2019 s sporazumom, za katerega se je zavzemal predvsem francoski predsednik Emmanuel Macron, ki si je takrat prizadeval za oživitev odnosov z Rusijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje