"Slovenija se na žalost sooča z najhujšo ujmo v zgodovini, škoda je nepredstavljiva, dve tretjini območja države sta tako ali drugače prizadeti, napori, da bomo omogočili povratek v normalno življenje, bodo veliki," je po izredni seji sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi dejal predsednik vlade Robert Golob. Svet se je seznanil s poročili civilne zaščite in resornih ministrstev. "Na srečo je bila današnja noč prizanesljivejša od napovedi, pa vendar je škoda na več sto objektih ogromna in bo verjetno presegla 500 milijonov evrov."
Seje Sveta RS za nacionalno varnost, ki ga je predsednik vlade Robert Golob sklical zaradi silovite ujme nacionalnih razsežnosti, so se med drugim udeležili Andrej Benedejčič, državni sekretar v premierjevem kabinetu za nacionalno varnost, obrambni minister Marjan Šarec, notranji minister Boštjan Poklukar, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, minister za delo Luka Mesec, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, namesto predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je prišla podpredsednica Nataša Sukič.
Prišla sta tudi predstavnika opozicije, predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin, prav tako predsednica države Nataša Pirc Musar.
Golob o opolnomočenju županov, da zaženejo sanacijo
Golob je po seji dejal, da so udeleženci sveta odločili, da bodo delovali enotno. Seznanili so se s poročili civilne zaščite, notranjega in obrambnega ministrstva, ki kažejo na – kot že v uvodu članka napisano – izredne razmere ter visoko škodo. Razglasitev izrednih razmer pa po oceni pristojnih ni potrebna, saj sistem civilne zaščite deluje. Golob se je zahvalil vsem državam, ki so ponudile pomoč.
Dejal je, da vlada že pripravlja zakonske spremembe, na današnji seji bo tako obravnavala predlog sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. “Namen je en sam: kako opolnomočiti občine in župane, da na terenu lahko, tudi mimo sistema javnega naročanja, začnejo nujne intervencijske ukrepe, ki bodo omogočili normalno življenje ter pretočnost ljudi in blaga v čim krajšem času.”
Premier je izpostavil izredne razmere v Črni na Koroškem, ki je še vedno odrezana od ostale države, intervencijske službe pa poročajo, da se že kaže pomanjkanje hrane in tehnične opreme. “V pripravi je akcija, da bomo začeli to dovažati po zraku, saj po tleh žal ne gre,” je dejal in poudaril pomen koordiniranega pristopa ter se zahvalil vsem na terenu.
Vse, ki bi še želeli pomagati, je pozval, naj to naredijo skozi koordiniran sistem civilne zaščite. “Včasih so dobri nameni celo škodljivi.”
Ker se tudi drugod po državi kaže, da primanjkuje hrane in tehnične opreme, je Golob napovedal, da bodo tiste trgovine, ki bodo lahko, danes in izjemoma jutri odprte. To je, spomnimo, včeraj predlagala Trgovinska zbornica Slovenije. Država bo tudi od ponedeljka trgovcem predvidoma dovolila podaljšanje delovnega časa trgovin.
Pirc Musar: Država bo naredila vse, kar bo lahko
Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar je dejala, da so razmere kritične. “Z današnje seje sveta sem si zapomnila, da smo s helikopterji rešili že 121 ljudi, da je okoli 2.00 klicev dnevno na intervencijsko številko. Morda na tem mestu apel, da ljudje sem kličejo, ko je ogroženo življenje ali premoženje večje vrednosti.”
Intervencijske službe so v dveh dneh zabeležile več kot tri tisoč dogodkov v 145 občinah. “Ti podatki govorijo o strahoviti razsežnosti te katastrofe,” je dejala in apelirala na organizatorje dogodkov, ki ponekod niso dovolj hitro ukrepali, da sledijo priporočilom civilne zaščite. Omenila pa je tudi zadovoljstvo s poročilom notranjega ministra, da policija v teh dneh ne zaznava vlomov in kraj. “Vesela sem, da ljudje ne izkoriščajo stisk drugih.”
Zahvalila se je vsem intervencijskim službam in poudarila, da bo država s svojimi kapacitetami naredila vse, kar bo lahko. “Kot predsednica si želim, da ostanemo skupaj in enotni. Tudi zaveza na seji sveta za nacionalno varnost je šla v to smer. Vesela sem, da je tudi opozicija tukaj z nami in da imamo nacionalno zavest v teh težkih trenutkih.”
Prepričana je, da bo tudi mednarodna skupnost priskočila na pomoč. Šestan pa je na današnji seji poročal, da so naše kapacitete za prečrpavanje vode dobre.
Že danes apelira, da se po tem, ko voda odteče, nadaljuje tudi solidarnostna pomoč. “Kar bo naredila država, ne bo dovolj. En drugemu bomo morali pomagati in nastopiti enotno.”
Mesec: Tudi v politiki je ključna enotnost
Koordinator Levice in podpredsednik vlade Luka Mesec se je zahvalil vsem, ki so že včeraj pomagali na terenu, ter tistim, ki “razmer niso izkoristili za izboljšanje svoje politične podpore”.
“Mislim, da je najboljši signal, ki ga lahko da politika v prihodnjih tednih, enotnost. Tudi pri tem, kako čim prej najti rešitve za nastale razmere.”
Spominjal se je tudi poplav v njegovih domačih Železnikih pred desetletjem.
Sukić pričakuje izredno sejo v torek ali sredo
Nataša Sukić je dejala, da tudi v vodstvu DZ z zaskrbljenostjo spremljajo “katastrofalne razmere”.
“Pripravlja se interventna zakonodaja, da čim prej ukrepamo. V državnem zboru se zavezujemo, da bomo odzivni in agilni. Pričakujemo izredno sejo v prihodnjih dneh, na kateri bomo obravnavali ukrepe za prve intervencije.”
V nadaljevanju je Sukić dejala, da bo seja predvidoma v torek ali sredo.
Janša: Stvari, ki so bile morda še včeraj nujne, so danes manj nujne
Ta ujma je hujša kot katerakoli prej, je dejal Janša in izrekel sožalje svojcem žrtev. Zahvalil se je vsem, ki na terenu poskušajo omiliti posledice. “Na svetu je prevladalo spoznanje, da je trenutek, ko je treba stopiti skupaj. Preprečiti je treba nadaljnje posledice poplav, pa tudi drugih ujm v zadnjem mesecu. Potrebni so ukrepi,” je dejal.
“Vladi smo svetovali inkluzivni pristop pri pripravi interventnega zakona. Treba je spremeniti tudi prioritete. Stvari, ki so bile morda še včeraj nujne, so danes manj nujne. Mislim, da je čas, da damo na mizo stvari, ki niso bile narejene zaradi birokratskih ovir.”
Omenil je preventivne ukrepe s področja protipoplavne varnosti. “Če bi bila zgrajena hidroelektrarna Mokrice z dodatki, ki so bili načrtovani, zagotovo velik del brežiške občine ne bi bil poplavno ogrožen,” je dejal in dodal, da bo tu treba preusmeriti financiranje. “Nemogoče je iz Ljubljane odločati tem. To je treba prepustiti občinam in jim dodeliti dodatna sredstva.”
Janša je obljubil konstruktivno sodelovanje. “Naših poslancev ne boste našli na kolesih, kjer bi protestirali, danes jih boste našli v Mozirju, kjer čistijo.”
Na vprašanje N1, ali bi morale biti razglašene izredne razmere, je dejal: “V določeni meri so izredne razmere bile razglašene, ker je bil aktiviran državni načrt. Mislim, da ni pomembno, kako stvari poimenujemo, pomembno je, da se odzovemo. V takih trenutkih mora vlada ponovno pretehtati proračun in se odzvati trenutku primerno. Se je pa izkazalo, da ima Slovenija robusten sistem zaščite in reševanja, ki je moral od včeraj posredovati na velikem delu ozemlja države in je prestal ta test.”
Tonin: Razpršimo finančne vire, razpršimo obnovo
Matej Tonin, predsednik NSi, je dejal, da je ključno, kako se bomo pobrali in kaj lahko naredimo za morebitne prihodnje podobne ujme. Po njegovem mnenju bi morali postaviti sistem zavarovanja nepremičnin, v okviru katerega bi pomagali predvsem najbolj ranljivim.
Tako kot Janša se je zavzel za prenos pristojnosti za financiranje obnove občinam, ki najbolje poznajo teren in lahko hitro ter učinkovito ukrepajo. “Taka razpršitev bi bistveno skrajšala čas obnove in rekonstrukcije denarja.”
Han: Ponoči smo pisali interventne zakone
Gospodarski minister Matjaž Han je dejal, da so čez noč pisali interventne zakone, eden od predlogov bo nedeljsko odprtje trgovin za obdobje, dokler se razmere ne stabilizirajo. “Zakon sicer tega ne omogoča, ima pa poveljnik civilne zaščite Šestan možnost, da sprejme poseben odlok.”
V imenu SD pa je dejal, da je pomembno, da politika drži skupaj. “Četudi nas prve dni ne boste videli na terenu, a ne želimo ustvarjati slike priljubljenosti. Vsak pa bo pomagal v svojem kraju.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje