Menu Item
Turistični kraji, kakršen je Bled, imajo težave s prevelikim svetlobnim onesnaženjem. Okoljevarstveniki so prepričani, da bi bilo mogoče hotele, cerkve in nekatere znamenitosti osvetliti manj.
Društvo za varstvo okolja Bled ugotavlja, da imajo turistični kraji, kakršen je Bled, težave s prevelikim svetlobnim onesnaženjem. Prepričani so, da bi bilo mogoče hotele, cerkve in nekatere znamenitosti osvetliti manj. Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije pa je opozoril predvsem na preveliko osvetlitev cest.
Kot je Mohar povedal na predavanju, ki ga je imel prejšnji teden na Bledu, je Bled vrhunska turistična destinacija. “Žal pa je Bled lep samo podnevi, ponoči gre v smer ene najbolj svetlobno onesnaženih lokacij v Evropi,” je ocenil. Pojasnil je, da je Slovenija leta 2007 sprejela eno najbolj ostrih zakonodaj na svetu, katere namen je zmanjšanje svetlobnega onesnaženja, žal pa se stanje na Bledu kljub temu ves čas slabša.
Mohar, ki je bil leta 2007 vodja pogajalske ekipe okoljevarstvenikov pri pripravi zakonodaje glede svetlobnega onesnaženja, glavno krivdo pripisuje pretirani osvetlitvi cest na območju gorjanske, radovljiške in blejske občine. Opozoril je na pretirano osvetljavo ceste od Lesc do Bleda, po severni blejski obvoznici in naprej skozi Gorje. “Proti Pokljuki pa kar naenkrat padete v temo, in to brez varovalne ograje,” je izpostavil.
Kot je dejal, se v Berlinu zvezde vidijo bolje kot na Bledu. “Zazvoniti bi nam morali vsi alarmi. Kar se je v zadnjem desetletju naredilo na Bledu, je katastrofa,” je ocenil Mohar, ki se boji nove pretirane osvetlitve tudi ob izgradnji južne blejske obvoznice. Opozoril je, da turisti na Bled ne bodo prihajali gledat drogov za javno razsvetljavo.
Kriva je predvsem država
Kot največjega krivca je izpostavil državo oziroma Direkcijo RS za infrastrukturo, za katero je prepričan, da bi standarde varne obcestne razsvetljave dosegla tudi s precej manjšo osvetlitvijo in nižjimi drogovi, tako da ti ne bi dominirali v prostoru. Kot problematične pa je navedel tudi reklamne napise na hotelih, ki so premočni in ne ustvarjajo prijetnega vzdušja v kraju.
Miha Žvan iz Društva za varstvo okolja Bled je izpostavil, da je svetlobno onesnaženje problem današnje družbe. Zlasti to velja za turistične kraje, kjer se želijo hoteli ali druge stavbe prikazati kot nekaj lepega, v resnici pa pretirana osvetlitev preko celotne noči moti okoliške prebivalce, pa tudi živali in rastline, je opozoril in kot najbolj problematične navedel osvetlitve hotelov, cerkva in kulturnih spomenikov.
“Tudi v času energetske krize je vse osvetljeno, nekateri celo domače hiše osvetljujejo z reflektorji,” je dejala Ljuba Kapus iz Društva za varstvo okolja Bled in dodala, da so nekatere vile celo bolj osvetljene kot Blejski grad, pa tudi ta ne potrebuje osvetlitve preko celotne noči. Enako velja za cerkve, je navedla in spomnila, da je študija že pred 20 leti pokazala, da če bi slovenske cerkve ob polnoči ugasnile luči, bi se privarčevalo toliko energije, kot bi jo proizvedla takrat načrtovana nova elektrarna v Mostah.
Blejski župan Anton Mežan je prepričan, da Bled ne gre v smer, da bi postal ena najbolj svetlobno onesnaženih lokacij v Evropi. “Smo turistični kraj, kjer je neka osvetlitev vendarle potrebna, kje je meja, pa mogoče lahko določimo skupaj,” je dejal in pojasnil, da se je o tej temi že pogovarjal s predstavniki Bled Rose Hotela, kjer so pripravljeni na pogovor, kakšna osvetlitev bo najboljša. Mežan razume njihovo stališče, da hotel mora biti osvetljen, se pa lahko dogovorijo, ob katerih urah, ali je to potrebno celo noč ter v kakšni barvi in s kakšno jakostjo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje