Menu Item
Po izstopu Tineta Novaka iz Svobode se je izvršni odbor vladajoče stranke v sredo zvečer s tem seznanil, potezo poslanca, ki se je pridružil Logarjevim Demokratom, pa so označili za izdajo zaupanja volilcev. Anže Logar je medtem po nekaj zapletih izpolnil formalne pogoje za ustanovitev nove poslanske skupine, a ga že čakajo nove težave. Pri razdelitvi mest v parlamentarnih delovnih telesih bo, kot kaže, trčil zlasti ob svojo nekdanjo stranko SDS.
Izvršni odbor Gibanja Svoboda se je na sinočnji seji seznanil z izstopom poslanca Tineta Novaka iz poslanske skupine in stranke.
Ob tem so v ostrem sporočilu dodali, da njegov prestop v Demokrate razumejo “kot izdajo zaupanja volilk in volilcev, ki so mu mandat podelili kot predstavniku Gibanja Svoboda in zagovorniku vrednot te stranke”.
Spomnili so, da je bil predsednik Demokratov Anže Logar eden najvidnejših članov stranke SDS in tudi minister zadnje Janševe vlade, ki so ji volilci “zaradi nedemokratičnih prijemov rekli odločen ne”.
Zaradi Logarjeve zahteve precej zmede v državnem zboru
Logar medtem zaključuje postopke za nastanek nove poslanske skupine, ki jo je s svojim prestopom omogočil prav Tine Novak.
Kot se je izkazalo, je predsednik Demokratov zahtevo za ustanovitev poslal prehitro – že prejšnji četrtek, na dan, ko je Novak poslansko skupino Svoboda obvestil, da iz nje izstopa. A takrat so imeli v državnem zboru (DZ) zgolj elektronsko sporočilo, v skladu z več kot 30-letno prakso pa potrebujejo lastnoročno podpisano izjavo o izstopu.
Ta je v ponedeljek nato prispela po pošti, Logar pa je zahtevi za ustanovitev priložil še manjkajoče posamične izjave vseh treh bodočih članov – poleg svoje še izjavi Novaka in Eve Irgl.
Prav tako je po informacijah N1 precej zmede v strokovnih službah DZ povzročila zadeva v vrhu dokumenta, ki ga je Logar poslal in ga hranimo v uredništvu. Zadeva se glasi: Ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev Demokrati.
A oboje – nepovezani in poslanska skupina nove stranke – ni mogoče. Poslovnik namreč ločeno ureja primere, ko stranke razpadejo ter nastane več novih, in primere, ko se združujejo posamezni izstopljeni poslanci iz različnih poslanskih skupin. Tako je bilo denimo v prejšnjem mandatu, ko so poslansko skupino nepovezanih poslancev sestavili Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić (vsi izstopili iz SMC) in Jurij Lep (izstopil iz Desusa).
31. člen poslovnika DZ, drugi in tretji odstavek
(2) Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova politična stranka, ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Nova poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
(3) Poslanci, ki so bili izvoljeni z list volilcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, imajo pravico ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev ali pristopiti k taki skupini, če je že ustanovljena. V teku istega mandata se lahko ustanovi samo ena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Taka poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
Več sogovornikov iz državnega zbora nam je pritrdilo, da so zgornje določbe napisane dvoumno oziroma nejasno. Zato je bilo nekaj časa v zraku tudi vprašanje, ali se bo Logarjeva poslanska skupina sploh lahko imenovala Demokrati ali pa bo morala nositi ime poslanska skupina nepovezanih poslancev.
A je po naših informacijah na koncu obveljalo, da člani iste stranke ne morejo biti nepovezani poslanci, čeprav so izstopili iz dveh različnih strank. Bistveno je – in tudi to so morali dodatno dokazovati –, da je nastala nova stranka in da so vsi trije njeni člani.
S tem naj bi se strinjala tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki bo tako na naslednjem kolegiju prihodnji teden zbrane seznanila s tem, da so izpolnjeni pogoji, da v državnem zboru nastane nova poslanska skupina z imenom Demokrati, njen vodja pa bo Anže Logar. Vmes bo mnenje podala še parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS), a njenega mnenja predsednici ni treba upoštevati. Vodje poslanskih skupin o ustanovitvi nove tudi ne glasujejo.
Da bo poslanska skupina nastala prihodnji teden, pričakuje tudi Logar. Kot je še sporočil za N1, pa mora temu slediti prilagoditev mest v odborih in komisijah. “Ker gre za manjše spremembe, ne bi smelo biti večjih dilem. Demokrati želimo kot opozicijska stranka aktivno delovati v KNJF in Knovsu, pri razdelitvi ostalih odborov pa lahko izhajamo iz predhodne sheme delovnih teles, ki smo jih pokrivali še v obdobju prejšnjih poslanskih skupin.”
Poslanci Demokratov in članstva v delovnih telesih pred izstopi
Anže Logar:
Odbor za zunanjo politiko (podpredsednik), odbor za finance (član).
V prejšnjem mandatu, v času vlade Marjana Šarca, je bil tudi predsednik KNJF.Eva Irgl:
Komisija za peticije (predsednica), odbor za delo (članica), odbor za zunanjo politiko (članica).Tine Novak:
Odbor za finance (podpredsednik), preiskovalna komisija o Gen-I in Star Solar (član), preiskovalna komisija o sumu političnega vmešavanja v delo policije (namestnik člana).
SDS svojih mest ne bi prepustila
In tu se zna po besedah več sogovornikov iz DZ resno zaplesti.
V NSi sicer po neuradnih informacijah nimajo nobenih težav, da po eno mesto v omenjenih nadzornih komisijah prepustijo Demokratom. Zaradi spora s SDS z začetka mandata namreč v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in Komisiji za nadzor javnih financ (KNJF) zasedajo kar štiri mesta od sedmih. Ob tem imajo sami v poslanski skupini le osem poslancev, ki bi bili s tem “darilom” Logarju manj obremenjeni.
Prav tako je iz Svobode slišati namige, da težav s tem, da nova poslanska skupina dobi mesta v delovnih telesih, nimajo. Podobno pa so nam pripovedovali tudi v preostalih dveh koalicijskih strankah, SD in Levici.
Po besedah naših sogovornikov ni skrivnost, da bi Eva Irgl želela ponovno prevzeti vodenje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na čelu katere je bila več mandatov kot poslanka SDS. Zdaj komisijo vodi njen bivši kolega iz poslanske skupine Jože Tanko.
A v njeni nekdanji stranki očitno ni pripravljenosti, da bi Demokratom karkoli prepustili, smo izvedeli neuradno. Še vedno so trdno na stališču, da so bili na začetku mandata s pomočjo “naveze koalicija-NSi” izigrani pri komisijah, kjer ima večino opozicija – omenjeni Knovs in KNJF. Zato pripadajočih mest doslej niso zasedli in menijo, da so s tem v delovnih telesih že zdaj premalo zastopani in tako ne nameravajo prepuščati dodatnih mest. Naj bi pa odločitev o tem sprejela poslanska skupina, kjer razprave o tem še ni bilo.
Po formalnem nastanku nove poslanske skupine bodo službe DZ pripravile nov razrez po delovnih telesih. Demokratom naj bi pripadlo 3,3 odstotka vseh mest, kar pomeni, da bi dobili po enega člana, pa še to ne v vseh odborih in komisijah.
Ker sta doslej v tem mandatu največ poslancev izgubili SDS (3) in Svoboda (2), bosta pri novem razrezu izgubili tudi največ članov delovnih teles.
V državnem zboru je trenutno 13 odborov in 8 komisij.
Končno odločitev o novem razrezu v delovnih telesih sprejme kolegij predsednice DZ, poslanske skupine pa nato sporočijo imena poslancev, ki bodo zasedli razpoložljiva mesta. Na kolegijih sicer SDS že od lanskega oktobra ne sodeluje. Zato bo zanimivo spremljati, ali bodo na tokratnega prišli oziroma kako bodo skušali preprečiti Demokratom, da pridejo do mest v odborih in komisijah. O predsednikih in podpredsednikih odborov se sicer glasuje ločeno, na plenarni seji.
Da so v SDS spretni s postopkovnimi manevri v parlamentu, so že večkrat dokazali. Prav tako v prejšnjem mandatu nepovezanim poslancem Zorčiču, Slugi, Rajiću in Lepu, ki so odrekli podporo koaliciji, niso dali niti enega mesta v delovnih telesih. Omenjeni so z novim razrezom poskusili kar trikrat, a ob tesnem razmerju moči nikoli ni dobil podpore. Argument takratne koalicije pod vodstvom SDS je bil, da poslovnik določa, da lahko dobijo mesta v odborih, ne pa, da jih morajo. Nobeno presenečenje ne bo, če bodo tokrat v stranki Janeza Janše izpostavljali podobno.
Za sprejetje novega razreza je sicer dovolj koalicijska večina, a tudi ni prav verjetno, da bi koalicija – zlasti Svoboda, ki Novaku očita izdajo volilcev – Demokratom prepustila nekatera bolj prestižna mesta, ki si jih želijo.
Kot običajno pa bo pred sejo kolegija in končno odločitvijo o novem razrezu delovnih teles potekal še neformalni delovni posvet vodij poslanskih skupin, ki je zaprt za javnost. Vsaj za ta posvet gre pričakovati, da se ga bo udeležila tudi SDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje