Kaj je v ozadju spora med SDS in NSi?

Slovenija 26. Maj. 202219:31 > 21:459 komentarjev
Delite:
Janez Janša in Matej Tonin
Foto: BOBO

Zaradi razdelitve delovnih teles v državnem zboru je med koalicijskima partnericama odhajajoče vlade počilo. NSi je namreč ob pomoči nove koalicije presenetljivo prišla do dodatnega predsedniškega mesta, enega pa je s tem izgubila SDS. Matej Tonin ob tem poudarja, da se v NSi ne bodo podrejali nikomur – ne SDS in ne koaliciji.

Kmalu po konstituiranju novega državnega zbora (DZ) je med dosedanjima koalicijskima partnericama prišlo do nepričakovanega spora. Vzrok je razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest v delovnih telesih, torej odborih in komisijah, ki so za delovanje zakonodajne veje oblasti nujno potrebna. Glede na razmerje sil v novem sklicu je opoziciji po preračunu strokovnih služb DZ od skupno 21 pripadlo osem predsedniških mest, in sicer šest Slovenski demokratski stranki in dve Novi Sloveniji.

A je na torkovem kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič prišlo do presenetljivega preobrata. Za zdaj še vodja poslancev NSi Jožef Horvat je predlagal amandma, po katerem bi mesto predsednika komisije za nadzor javnih financ (KNJF) pripadlo krščanskim demokratom in ne SDS, kot je bilo predlagano. Dopolnilo je dobilo podporo vseh poslanskih skupin, razen SDS, s tem pa je ta ostala brez predsedniškega mesta v omenjeni komisiji.

Med vsemi delovnimi telesi v DZ po poslovniku opoziciji sicer pripada vodenje in večina članov le v dveh, in sicer v komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Novi Sloveniji se po besedah Horvata “ni zdelo pošteno”, da bi SDS vodila obe, zato tudi vložitev tega amandmaja. V zameno pa se je NSi odpovedala trem podpredsedniškim mestom in jih prepustila SDS. Po predlogu poslanske skupine NSi bi KNJF vodil poslanec in odhajajoči minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

A so v stranki Janeza Janše temu ostro nasprotovali. Kot je dejala vodja poslanske skupine Jelka Godec, SDS “ni zahtevala nič manj in nič več, kot ji pripada po matematičnem razrezu, torej šest predsedniških in šest podpredsedniških mest.” Prepričana je, da so oškodovani za eno predsedniško mesto in da je s tem kršen 33. člen poslovnika DZ. V znak protesta SDS zato ni predlagala svojih poslancev na pripadajoča vodstvena mesta, torej tudi ne na čelo KNOVS, kar pomeni, da ta nadzorna komisija, za katero veljajo posebna poslovniška pravila, do imenovanja vseh članov ne bo mogla delovati. Prav tako v SDS ne bodo predlagali svojega kandidata za podpredsednika DZ, dokler zaplet z delovnimi telesi ne bo razrešen. Neuradno je iz vrst SDS slišati celo napovedi, da bodo pravico iskali na sodišču.

Po informacijah N1 je sicer Matej Tonin Janšo že pred časom opozoril, da bo njegova stranka izrazila jasno željo po vodenju komisije za nadzor javnih financ. Po besedah naših virov SDS s tem, dokler je poslansko skupino še vodil Danijel Krivec, ni imela težav. Predlogu NSi namreč Krivec ni odkrito nasprotoval. To pa se je spremenilo, ko je vodenje poslanske skupine največje opozicijske stranke prevzela Jelka Godec. Zato se je NSi tudi odločila za omenjeni manever, ki so ga koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica brez zadržkov usklajeno podprle.

Horvat: Bili bi neumni, če bi se odrekli predsedniškemu mestu

Prvotni predlog razreza je sicer na podlagi pripravljenega preračuna strokovnih služb podala predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, ki je Jelki Godec na kritike odgovorila z branjem 33. člena poslovnika. Ta pravi, da se pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih “upošteva velikost poslanske skupine, poleg tega pa tudi porazdelitev drugih funkcij v DZ ter razporeditev poslancev v delegacijo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih”. Ob tem je Klakočar Zupančič posebej opozorila, da v tej določbi nikjer ni omenjen matematični izračun, da je bil predlog razreza sicer korekten, a da v državnem zboru velja večinsko pravilo in izglasovan je bil pač amandma NSi.

Godec je na to odvrnila: “Potemtakem, če to prevedemo za delo vnaprej, lahko večina odloči, da ne velja poslovnik, da ne veljajo mandati določenih poslancev.” Na Facebooku se je medtem oglasil tudi predsednik NSi Matej Tonin z zapisom, da niso nikogar izigrali: “V opoziciji sta dve stranki in ne samo ena. Smo tretja največja stranka in se ne bomo podrejali nikomur – ne SDS in ne koaliciji. Delali bomo v dobro ljudi.”

Jožef Horvat sicer zatrjuje, da med SDS in NSi ni nobenega spora, a odnosi so po informacijah N1 precej napeti. Tudi Horvat je na novinarsko vprašanje, zakaj potem Janševi stranki v zameno niso prepustili vodenja kakšnega drugega odbora in s tem razmerje s 5:3 vrnili na 6:2, odgovoril: “Bili bi neumni, če bi v našem amandmaju predlagali, da se kakšnemu predsedniškemu mestu odpovemo.”

Na dogajanje se je danes za N1 odzvala tudi predsednica DZ Klakočar Zupančič, ki nam je povedala: “Na sredini seji državnega zbora so bila delovna telesa konstituirana, prav tako je bil sprejet sklep o vodstvenih mestih v delovnih telesih, kar pomeni, da ta lahko začnejo delovati. Če SDS meni, da ima na voljo pravno sredstvo zoper odločitve državnega zbora, ki so bile sprejete s potrebno večino, potem ima vso pravico, da ga uporabi.”

Oblikovanje delovnih teles je sicer nujno potrebno za to, da poslanke in poslanci pred imenovanjem vlade opravijo zaslišanja ministrskih kandidatov. Ta se bodo začela v soboto in končala v torek. Če ne bo kakšnih zapletov in bodo vsi kandidati dobili zeleno luč pristojnih odborov, bo vlada Roberta Goloba imenovana na seji državnega zbora, ki bo prihodnjo sredo, 1. junija.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar